Slovenska marka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grb Slovenske marke

Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.

Zemljevid Vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, avtor: J. Homann (1663-1724), po delu Valvasorja (1641-1693)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime se pojavlja v 13. stoletju kot Marchia Slavica oziroma Windischmarich (Slovanska krajina) kot poimenovanje za del nekdanje Savinjske krajine na desnem bregu Save.

Ozemlje Marke je bilo na začetku verjetno del Kranjske krajine, vendar je bilo v 10. stoletju po obnovi frankovske države, ki je sledila umiku Ogrov upravno podrejeno Savinjski krajini, oziroma savinjskemu mejnemu grofu in kasneje koroškemu vojvodi.

Oblikovanje dežele[uredi | uredi kodo]

V 12. in 13. stoletju sta bili Kranjska in Marka ozemeljsko razbiti na več relativno samostojnih teritorialnih gospostev, ki so jih obvladovale močne plemiške družine, ki so tekmovale za prevlado nad čim večjim ozemljem in pravicami. Značilna družina v Marki so bili Višnjegorski. Po več dedovanjih je večina posesti sredi 13. stoletja prešla pod oblast koroškega vojvoda Ulrika III. Spanheimskega, ki je povezal plemstvo Marke in Kranjske in postal deželni gospod.

Marka je bila od 13.stoletja naprej upravno podrejena Kranjski in je z njo predstavljala enotni državni fevd. Pojem Slovenska Marka se je odtlej pretežno uporabljal kot geografsko poimenovanje.

Grofija v Marki in Metliki[uredi | uredi kodo]

Kljub podrejenem položaju in tesnim vezam s kranjskim plemstvom je Marka ohranila ločeno sodstvo oziroma pravno skupnost in je v 14. stoletju tvorila svojo deželo, ki je bila znana kot Grofija v Marki in Metliki. Grofijo so do prehoda pod oblast Habsburžanov upravljali Goriško-Tirolski grofje.

Pojem Slovenske Marke in razlikovanje s Kranjsko je v določenih primerih preživelo vse do 20. stoletja, naprimer v nazivu Habsburžanov kot deželnih knezov Slovenske Marke.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Povezave[uredi | uredi kodo]