Slovenska narečja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu ... Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena;[1] pozna več kot 40 narečij, ki jih razdelimo v 7 narečnih skupin. Med slovenskimi narečji dve narečji pokažeta veliko samostojnosti (prekmurščina in rezijanščina).[2][3] Razlogi narečne pestrosti slovenščine so naseljevanje ozemlja današnje Slovenije iz različnih smeri; zemljepisne značilnosti ozemlja, ki so preprečevale reden stik med prebivalci različnih območij; stik s sosednjimi jeziki ...
Delitev [uredi]
Slovenščina pozna sedem narečnih skupin (Toporišič govori o osmih narečnih skupinah – dodatno še o kočevski jezikovni skupini) in skupno več kot 40 narečij:
- dolenjska narečna skupina:
- gorenjska narečna skupina:
- koroška narečna skupina:
- mežiško narečje
- obirsko narečje (Avstrija)
- podjunsko narečje (Avstrija)
- rožansko narečje
- severnopohorsko-remšniško narečje
- ziljsko narečje (Avstrija, Italija)
- panonska narečna skupina:
- primorska narečna skupina:
- rovtarska narečna skupina:
- štajerska narečna skupina:
Viri in reference [uredi]
- ^ Doc. dr. Jožica Škofic, višja znanstvena sodelavka na ISJ Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani in vodja njegove Dialektološke sekcije. Glej: Oddaja TV Slovenija: Polnočni klub - Slovenska narečja
- ^ Pável Ágoston: Muatvány a vend (hazai szlovén) nyelvtan c. kéziratos műből (1945)
- ^ Slovenski jezikoslovci odgovarjajo italijanskim (rtvslo.si)
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenska narečja |
