Slovenska vojska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska vojska
Sign of Slovenian Army.svg
Ustanovitev 1991
Veje/rodovi sil enovejne oborožene sile
Sedež Ljubljana
Vodstvo
Vrhovni poveljnik predsednik Slovenije Borut Pahor
Minister za obrambo minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič
Načelnik generalštaba brigadir Dobran Božič
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 21
Nabor ukinjen 2003
V aktivni
vojaški službi
496.929, age 17 (prostovoljno) (2005 ocena)
Sposobni za
vojaško službo
405.593, age 17 (prostovoljno) (2005 ocena)
Aktivni pripadniki 7.600 (profesionalni vojaki)
Rezervni pripadniki 1.700 (pogodbena rezerva)
Pripadniki na misijah Zastava Kosova Kosovo -321

Zastava Afganistana Afghanistan -90

Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina-29

Zastava Libanona Lebanon-14

Flag of the Republic of Macedonia Macedonia-6

Zastava Srbije Serbia-3

Zastava Sirije Syria-2

Zastava {{{alias2}}} Somalia -2

Vojaški izdatki
Proračun € 507.780.067 (2010)[1]
Delež BDP 1,6% (2009)[2]
Sorodni članki
Zgodovina Teritorialna obramba Republike Slovenije
Slovenska osamosvojitvena vojna
Čini Čini Slovenske vojske
Slovenija
Coat of arms of Slovenia.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Slovenija



Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1993 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 7557 pripadniki stalne in 1662 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je brigadir Dobran Božič.

Zgodovina SV[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojaška zgodovina sega v čas Karantanije prve neodvisne slovenske države. Ta je nastala okoli 7. stoletja in je trajala skoraj 300 let. V tem času so se Karantanci borili proti Bavarcem in Avarom. Zaradi premoči Avarov so morali Karantanci okoli leta 743 za pomoč prosti Bavarce, ti so v deželi počasi začeli uveljavljati svojo nadvlado in širiti krščansko vero. To je pripeljalo do številnih krvavih uporov, ki pa niso bili uspešni in so bili krvavo zatrti. Leta 788 je Karantanija postala del frankovske države in s tem je bilo svobodne slovenske države dokončno konec.

V naslednjih stoletjih so prebivalci na današnjem območju Slovenije služili različnim vladarjem ter se borili za tuje interese. Izjema so bili turški vpadi, ki so v 14. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Takrat so se ljudje organizirali in se pogumno upirali dosti močnejšemu sovražniku iz juga. Na žalost pa ti niso morali računati na pomoč svojih tujih vladarjev, ki so dostikrat pobegnili in nemočne ljudi prepustili sovražniku. To in prekomirno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi je pripeljalo, do kmečkih uporov, ki so v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731 pustošili po deželi. Čeprav so bili po večini krvavo zatrti so imeli pozitivni učinek na slovensko nacionalno zavest. Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je nacionalno zavest še dodatno dvignilo. Po porazu Napoleonove armade v kateri se je borilo tudi dosti Slovencev, je Slovenija ponovno prešla pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.

Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so se slovenski vojaki borili v okviru Avstro-Ogrske armade. Te se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče) je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišče se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili za tuje interese temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armada leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno koroško, ne pa tudi primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 je slovensko vojsko zamenjala kraljeva jugoslovanska vojska.

Po aprilski vojni leta 1941 je bila Slovenija razkosana med vojne zmagovalke. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so bile kmalu po koncu druge svetovne vojne ukinjene ali pa so postale del jugoslovanske ljudske armade (JLA). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje bolj učinkovite oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).

Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih spremembe v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 je TO dokončno pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost s čimer se je začela t.i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.

Leta 1993 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.

Struktura SV[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.

Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.

Deli se na naslednje rodove:

  • pehota
  • oklepne enote
  • letalstvo
  • pomorstvo
  • artilerija
  • zračna obramba
  • inženirstvo
  • jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba
  • zveze

Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na:

Naloge in sestava SV[uredi | uredi kodo]

Naloge[uredi | uredi kodo]

Glavne naloge slovenske vojske so:

  • izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...)
  • pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...)
  • prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu)

Sestava[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je sestavljena iz:

  • Pripadnikov stalne sestave
  • Pripadnikov rezervne sestave
  • Prostovoljcev

Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.

SESTAVA SV ŠTEVILO DELEŽ
Stalna sestava 7557 82 %
Pogodbena rezerva 1662 18 %
Skupaj 9219 100 %

STALNA SESTAVA SV

Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

STALNA SESTAVA ŠTEVILO DELEŽ
Častniki 1208 16 %
Podčastniki 1999 26,4 %
Vojaki 3057 40,5 %
Vojaški uslužbenci 762 10,1 %
Civilne osebe 518 6,8 %
Uradniki 13 0,2 %
Skupaj 7557 100 %

Oborožitev in oprema[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: oprema Slovenske vojske.

Oprema slovenske vojske je še vedno raznolika. Nekaj opreme izvira še iz časov SFRJ, del pa je posodobljen. Sem spadajo tanki M-55 S, med relativno sodobne oborožitvene sisteme pa spadajo izraelske havbice kalibra 155mm, oklepna vozila Valuk in Svarun. Kljub vsem posodobitvam ima slovenska vojska še veliko zastarele opreme, mnoge enote so tehnično in številčno podhranjene.

Pehotna in podporna oborožitev[uredi | uredi kodo]

  • Beretta M92 FS - 9 mm polavtomatska pištola
  • FN F2000 S - 5,56 mm avtomatska puška
  • FN LG1 - 40 mm podcevni bombomet
  • FN MINIMI - 5,56 mm puškomitraljez
  • PGM Ultima Ratio Commando - 7,62 mm ostrostrelna puška
  • PGM Mini Hecate - 8,6 mm ostrostrelna puška
  • PGM Hecate - 12,7 mm ostrostrelna puška
  • FN MAG - 7,62 mm puškomitraljez
  • FN M2HB QCB (Browning) - 12,7 mm težki mitraljez
  • Heckler&Koch GMG - 40 mm avtomatski bombomet

Protioklepna oborožitev[uredi | uredi kodo]

  • RGW 90 – 90 mm ročni netrzajni raketomet
  • Spike MR/LR - 170 mm vodena protitankovska raketa srednjega/dolgega dosega
  • M-80 Zolja - 64 mm ročni protioklepni raketomet (v rezervi)
  • M79 Osa - (v rezervi)
  • 9K111 Fagot - (v rezervi)
  • AT-7 Metis - (v rezervi)

Bojna vozila[uredi | uredi kodo]

  • M-84 - jugoslovanska verzija tanka T-72
  • M-55 S - moderniziran tank T-55 (v rezervi)
  • BVP M-80 - bojno vozilo pehote
  • LKOV Valuk - 6x6 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • LKOV Humvee - 4x4 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • LKOV Cobra - 4x4 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • SKOV Svarun - 8x8 Srednje Kolesno Oklepno Vozilo
  • BOV 3 - (v rezervi)
  • BOV M - (v rezervi)

Artilerija[uredi | uredi kodo]

  • TN90 (M845) - 155 mm havbica
  • M2A1 - 105 mm havbica (v rezervi)
  • M48B1 - 76 mm gorski top (v rezervi, uporablja ga tudi garda)
  • M63 - 128 mm MRLS raketomet (v rezervi)
  • MN 9 – 120 mm minomet

Zračna obramba[uredi | uredi kodo]

  • Roland - raketni sistem kratkega dosega
  • Igla - lahki prenosni raketni sistem
  • Strela 2M - lahki prenosni raketni sistem (v rezervi)
  • BOV-3 (v rezervi)

Letala in helikopterji[uredi | uredi kodo]

Letala:

Helikopterji:

Mornarica[uredi | uredi kodo]

Vojaški objekti[uredi | uredi kodo]

SV in mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.
Pripadniki slovenske garde na paradi v Parizu.

Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.

Mirovne operacija:

Operacija Organizator Kraj Čas
ALBA OVSE Albanija 1997
AFOR NATO Albanija 1998
UNTSO OZN Sirija 1998-2010
UNIFIL OZN Libanon 2005-2010
UNMIC OZN Kosovo 1999-2002
KFOR NATO Kosovo 2000-2010
UNFYC OZN Ciper 1997-2001
OHR OZN BiH 2001-2003
SFOR-LHO NATO BiH 1997-2004
SFOR-MSU NATO BiH 1999-2004
SFOR-MNB NATO BiH 2002-2004
SFOR-ROLE1 NATO BiH 2000-2004
SFOR-HQ NATO BiH 2001-2004
SFOR-NSE NATO BiH 2003-2004
Joint Enterprise NATO BiH 2005-2010
ALTHEA EUFOR BiH 2005-2010
ISAF NATO Afganistan 2004-2010
CENTCOM NATO ZDA 2004-2010
CONCORDIA EU Makedonija 2003

Mednarodne vojaške vaje:

Ime vaje Čas
Cooperative Nugget (ZDA) 1997
Cooperative Key 2002
Cunning Wassel 2002
Clever Ferret 2003
Elite 2003

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]