Pilatus PC-9

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pilatus PC-9
Pilatus PC-9A
Opis
Tip enomotorno dvosedežno šolsko letalo
Posadka 2
Prvi polet 7. maj 1984
Uveden v službo september 1985
Proizvajalec Pilatus Aircraft
Mere
Dolžina 10,70 m
Razpon kril 10,12 m
Višina 3,26 m
Površina kril 16,3 m²
Teže
Prazno 1.685 kg
Opremljeno 2.250 kg
MTOW 3.200 kg
Pogon
Motor 1x Pratt & Whitney Canada PT6A-62 turboprop, 708 kW
Zmogljivost
Največja hitrost 500 km/h
Bojni dolet
Najdaljši dolet 1.642 km
Operativna višina 11.580 m
Hitrost vzpona 1.247 m/min
Obremenitev kril 138 kg/m²
Pospešek/Teža 0,31 kW/kg

Pilatus PC-9 je enomotorno nizkokrilno turbopropelersko šolsko letalo z zaporednima katapultnima sedežema v dvignjeni kabini. Izdelan je v švicarski tovarni letal Pilatus Aircraft.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

PC-9 velja za močnejšo različico predhodnika v tej kategoriji letal, PC-7. Ohranja vse lastnosti svojega predhodnika, vendar ima zelo malo enakih konstrukcijskih lastnosti. Izmed vseh izboljšav ima PC-9 večjo in sodobnejšo kabino s katapultnima sedežema.

Program PC-9 se je uradno začel izvajati leta 1982. Čeprav so nekatere aerodinamične elemente začeli preizkušati na letalih PC-7 med letoma 1982 in 1983, je prvi prototip letala PC-9 vzletel 7. maja 1984. Drugi prototip je vzletel 20. julija istega leta. Ta prototip je že imel vso standardno elektroniko in letalne inštrumente in je bil skoraj v popolnosti primerljiv s serijskim modelom.

Certifikat je letalo dobilo septembra 1985. V tem času je letalo PC-9 izgubilo pomembno bitko za šolsko letalo britanskega Kraljevega vojnega letalstva z brazilskim letalom EMB-312 Tucano. Kljub temu marketinškemu linču pa je Pilatusu stal ob strani angleški British Aerospace in kmalu je sodelovanje obrodilo sadove pri prvem naročilu iz Saudove Arabije.

Prvo serijsko narejeno letalo pa je vzletelo v barvah Kraljevega avstralskega vojnega letalstva Avstralije 19. maja 1987 pod oznako PC-9/A.

Nemški Condor Airlines uporablja 10 primerkov za vleko tarč pod oznako PC-9B. Ta varianta podaljša dolet za 3 ure in 20 minut, skupaj z dvema vitloma Southwest RM-24 pod obema kriloma.

Da bi Pilatus Aircraft udejanjil zahtevo Vojnega letalstva ZDA in Vojne mornarice ZDA po novem šolskem letalu, se je združil z Beech Aircraftom in skupaj sta razvila verzijo letala PC-9 imenovano Beech Pilatus PC-9 Mk.II. Kasneje je letalo dobilo ime T-6A Texan II in so ga samostojno izdelovali in prodajali v podjetju Raytheon.

Model Pilatus PC-9M »Hudournik«, ki je bil predstavljen leta 1997, je bil izdelan kot plod sodelovanje Slovenske vojske in izraelske vojaške industrije in je narekoval nove standarde tega letala. Ima podaljšano hrbtno plavut letala, kar izboljša stabilnost letala, pod krili ima obešene nosilce za orožje, prav tako ima tudi nov motor. V pilotski kabini pa ima inštrumente prilagojene za bojne naloge. Ta model je že v samem začetku naletel na dober odziv: Slovenija je v decembru leta 1997 naročila 9 letal, januarja leta 1999 je Oman naročil 12 primerkov, 8. januarja pa 2003 je Irska podpisala pogodbo o dobavi 8 letal.

Nesreče letala[uredi | uredi kodo]

Letalo PC-9 je z le dvema nesrečama v svoji več kot 20-letni zgodovini zelo varno letalo.

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Nepopoln seznam uporabnikov PC-9:

Sorodne izvedenke[uredi | uredi kodo]

Sorodna izvedba: T-6 Texan II

Primerljiva letala:

Zaporedne izvedbe Pilatusa: P-2P-3 - PC-6PC-7 - PC-9 - PC-11 - PC-12 - PC-21

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]