Vojaški vikariat Slovenske vojske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske.

Trenutni vojaški vikar je Matej Jakopič.

Predstavitev[uredi | uredi kodo]

Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske (SV) ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje pripadnikom SV, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami – pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno, individualno ter skupaj z drugimi. V letu 2014 je v sklopu vojaškega vikariata delovalo 11 oseb (6 pastoralnih asistentov in 5 vojaških duhovnikov), v sklopu policijskega pa en duhovnik.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vikariat je bil ustanovljen 21. septembra 2000, ko sta Slovenska škofovska konferenca in Vlada Republike Slovenije podpisali sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb Slovenske vojske. Oktobra 2000 je isti sporazum podpisala še Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Vikariat je začel operativno delovati v prvi polovici leta 2001. Danes tako v vojaškem vikariatu delujejo le duhovniki Rimskokatoliške in evangeličanske cerkve. Načrtovana je vključitev tudi drugih verskih skupnosti, predvsem pravoslavne in muslimanske.

Delo Vojaškega vikariata na področju duhovne oskrbe sega v čas osamosvojitvene vojne. V sestavo Teritorialne obrambe je bil vpoklican tudi takratni ljubljanski stolni kaplan Jože Plut. Štiri projektne skupine so pripravljale pravne in praktične podlage za začetek rednega zagotavljanja duhovne oskrbe v Slovenski vojski. Na podlagi Ustave Republike Slovenije in mednarodno sprejetih splošnih človekovih pravic sta bila podpisana sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Slovensko škofovsko konferenco za Rimskokatoliško cerkev ter posebej z Evangeličansko cerkvijo. Urejata gmotno oskrbo in kadre. Tako kot v vojskah zahodnih držav in članicah Nata je bila tudi na Slovenskem sprejeta odločitev, da je treba vojaku ponuditi oporo na vseh področjih njegovega življenja. Uvedba redne duhovne oskrbe je dobila pravno podlago tudi v Zakonu o obrambi, Zakonu o službi v Slovenski vojski in v Pravilih službe.[1]

Do danes je vikariat izdal Sveto pismo, molitvenik in več drugih publikacij.

Naloge[uredi | uredi kodo]

Naloge Vojaškega vikariata so:

  • pripadnikom Slovenske vojske in njihovim družinskim članom – ne glede na njihovo vero ali svetovni nazor – zagotavljati doma, v času vojaških vaj v Sloveniji in tujini, na mednarodnih operacijah in v poveljstvih zavezništva duhovno oskrbo, če to želijo
  • zagotavljati možnost za pogovor, nasvet ali spoved
  • svetovati poveljujočim glede verskih, religijskih in moralnih vprašanj
  • skrbeti za človekovo dostojanstvo v času življenja, umiranja in po smrti
  • organizirati duhovna, kulturna, verska in družabna srečanja ter romanja pripadnikov Slovenske vojske ter njihovih družinskih članov doma in v tujini
  • zagotavljati zakramentalno podporo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom, če to želijo
  • sodelovati z lokalnimi verskimi skupnostmi in ustanovami civilne družbe (vključno z veterani in svojci padlih v vojni za Slovenijo) doma in v mednarodnih operacijah, na misijah ter na področju duhovne oskrbe sodeluje tudi v mednarodnem okolju
  • sodelovati pri drugih projektih s področja skrbi za pripadnike Slovenske vojske in njihove družinske člane.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2015« (PDF). Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji. 1. januar 2016. ISSN 2464-0263. Pridobljeno 26. avgusta 2016.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]