T-72

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
T-72
T-72 Ajeya.jpg
T-72 Ajeya indijske vojske
Opis
Tip: glavni bojni tank
Posadka: 3
Uvedeno v službo: 1973
Proizvajalec: Sovjetska zveza
Mere
Masa: 41 t
Dolžina: 9,53 m
Dolžina podvozja: 6,67 m
Skupna širina: 3,72 m
Širina brez bočne zaščite: 3,46 m
Maksimalna višina: 2,19 m
Najmanjša razdalja od tal: 100 mm
Pogon
Motor: V-46, turbinsko polnjen, večgorivni
Način delovanja: 12-valjni, V, štiritaktni
Prostornina: 38.000 cm³
Moč: 573 kW pri 2000 vrt./min, 780 KM
Razmerje moč/masa: 19 KM/T
Gorivo: D2
Posoda za gorivo: 1.190 l
Dodatni rezervoar(ji): 2x200 l (zunanji tanki)
Obese: torzijske osi
Rotacijski amorizerji: 1., 2. in 6. kolo
Specifični tlak na tla: 0,83 kg/cm²
Prenos: mehaničen, z multiplikatorjem
Sklopka/menjalnik: planetarna s frikcijskimi sklopkami
Menjalnik: hidravlično kontroliran, 7+1
Gibalne sposobnosti
Največja hitrost: 60 km/h
Hitrost na brezpotju: 45 km/h
Akcijski radij: 480 km (z dodatnimi tanki 700 km)
Bredenje: 1,2 m
Vzpon: 30°
Bočni nagib: 25°
Jarek: 2,8 m
Vertikalna ovire: 0,85 m
Sistem kontrole ognja
Laserski daljinomer: TPD-K1 (lasersko/stadiametrični)
Namerilna naprava: TPN-1-49-23 (dnevno-nočni)
Vrsta nočnega opazovanja: aktivno IR, ojačevalnik svetlobe
Poveljnikova opazovalna naprava: TKN-3 (dnevno/nočno)
IR osvetlitev: L-2 luna, aktivna
Doseg IR osvetlitve: 800
Dodatna IR osvetlitev: OU-3K
Dodatna oprema
RKB zaščita: PAZ detektorji, FVU čistilci
RKB nadpritisk: 350
Podvodna vožnja: cev 5 m, 20 min priprave
Gasilni sistem: avtomatski z IR senzorji
Radio: R-123M na frekvencah od 20-51,5 MHz
Doseg radia: 16-20 km
Dimna zaščita: metalci dimnih min, generator motornega dima
Zadimljen prostor: 400 m² v 4 min
Izkopani zaklon tanka: 10x4,5x1,2 m³
Čistilci min: priključki za KMT-4M in KMT-6
Oklep
Kupola (spredaj): 250 mm
Kupola (bok): 120 mm
Kupola (streha): 30-60 mm
Podvozje (spredaj, zgoraj): 200 mm
Podvozje (zgoraj, bok): 15-30, 60 mm
Oborožitev
Top: 125 mm D-81TM(2A46 rapira 3, gladkocevni
Hitrost streljanja: 3-4/min
Doseg: 9.400 m
Izstrelki: 42 izstrelkov
Sovprežni mitraljez: PKT kal. 7,62 mm (2.000 nab.)
PL mitraljez: NSVT kal. 12,7 mm (nab.)
Oboroženi konflikti
indijsko-pakistanske vojne
iraško-iranska vojna
libanonska vojna
sovjetsko-afganistanska vojna
Prva čečenska vojna
Druga čečenska vojna
zalivska vojna
vojne v nekdanji Jugoslaviji
UNMIK
iraška vojna

T-72 je bil glavni bojni tank nekdanje Sovjetske zveze in držav Varšavskega pakta ter še nekaterih drugih držav. Razvit je bil konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja z namenom, da nadomesti zastareli tanka T-55 in tank T-64 ki je bil predrag za veliko serijsko proizvodnjo. Zaradi svoje zanesljivosti, vzdržljivosti in ognjene moči ter velikega števila je postal sinonim hladne vojne ter strah in trepet zahodnih zavezniških vojsk. Od leta 1971 do dane je bilo izdelanih več kot 30.000 vozil v nešteto variantah s čimer je to eden izmed najbolj pogosto izdelanih tankov. Leta 1992 je Ruska vojska predstavila tank T-90, ki pa je le izboljšana različica tanka T-72. Eno izmed verzij tega tanka, poimenovano M-84 jugoslovanske izdelave, uporablja tudi Slovenska vojska.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je Rdeča armada spoznala, da v svojih vrstah potrebuje sodoben tank, ki bi nadomestil takrat že obupno zastarel tank T-55 in njegovo nadgradnjo T-62. Kot alternativa se je sprva pojavila tank T-64. Opremljen s takrat najnovejšimi oborožitvenimi sistemi je v Rdeči armadi povzročil pravo malo revolucijo, ki pa ni trajala dolgo saj se je kmalu izkazalo, da je tank predrag za veliko serijsko proizvodnjo. Rdeča armada je potrebovala nekaj cenejšega, sodobnejšega in vzdržljivega s čimer bi lahko množično opremila velike tankovske divizije in svoje zaveznike. Dela so se lotili leta 1967 v Uralvagonzavodu, projekt je vodil Leonid Kartsev. V nekaj letih je njegova ekipa predstavila Objekt 172, ki so ga pestile številne težave, po smrti glavnega inženirja je nadzor nad projektom prevzel Valeri Venediktov, ki je projekt pripeljal do konca z končnim prototipom Objekt 172M. V letih 1971 do 1973 so bila izvedena številna terenska testiranja in izboljšave s katerimi je prototip dosegel želene zahteve. Prvi tanki so v Rdečo armado prišli leta 1973 pod oznako T-72, množična proizvodnja pa je stekla šele proti koncu sedemdesetih let. Proizvodnja je potekala v Ukrajini v tovarni Mališev Harkov, ter v Rusiji v tovarni UKBM Nižni Tagil.

Poleg Sovjetske zveze sta bila glavna proizvajalca tankov še Poljska in Češkoslovaška. Medtem ko je Sovjetska zveza tanke izdelovala v glavnem zase sta jih Poljska in Češkoslovaška za ostale države Varšavskega pakta in zaveznike. Glavni kupci izven držav Varšavskega pakta so bile arabske države, Indija, Pakistan, Iran in Finska. Najbolj napredno verzijo tega tanka je izdelala Jugoslavija pod oznako M-84, tank se še vedno uporablja v Sloveniji, Hrvaški, Bosni, Srbiji in Kuvajtu.

Razvoj T-72 je zahodnim zaveznikom dolgo časa ostal skrit, do prvih podatkov o tanku so se dokopali šele sredi sedemdesetih let s pomočjo poljskega častnika Ryszarda Kuklinskia. Tank je bil javnosti prvič predstavljen leta 1977.

Karakteristike[uredi | uredi kodo]

Tako kot večina ruska orožja je bil tudi T-72 zasnovan kot izredno učinkovito in zanesljivo orožje, s svojimi karakteristikami pa je predstavljal prelomnico na področju razvoja ruskih tankov. Tank je imel v primerjavi z zahodnimi tanki izredno nizek profil kar je omogočalo manjšo opaznost in s tem večjo možnost prikritega delovanja. Slaba stran tega je bila, da je v tanku kronično primanjkovalo prostora. Tank je bil natrpan z inštrumenti in opremo posadki je tako ostalo le malo prostora za gibanje. Posadko so sestavljali trije člani: poveljnik, voznik in topničar. Voznik je sedel v sprednjem delu tanka na sredi direktno pod topom, poveljnik v kupoli desno od topa topničar pa levo od topa. Ker je bilo v tanki malo prostora je obstajalo pravilo, da posadko sestavljajo vojaki nizke rasti tako da so posadke tankov T-72 postale kar nekakšne tankovske elite. Nizek profil tanka in zmanjšanje št. posadke je omogočil predvsem avtomatski polnilnik topa, ki je bil takrat novost v tankovskem svetu in je še danes saj ga v glavnem uporabljajo le ruski tanki. Ta se nahaja v sredini tanka pod kupolo. Avtomatski polnilnik je bil vgrajen že v tank T-64 vendar se tam ni odnesel najbolje saj je neprestano prihajalo do zastojev. V tanku T-72 so te slabosti odpravili tako, da so zmanjšali hitrost delovanja polnilnika, ta omogoča 8 strelov na minuto. Polnjene topa je možno tudi ročno, hitrost streljanja pri ročnem polnjenju je 1-2 strela na minuto. Tank ima na razpolago 45 granat različnega tipa (HVAP, HEAT, eksplozivno razpršilna, protitankovska raketa)

Glavna oborožitev tanka je gladkocevni top kalibra 125 mm, ki je ob uvedbi v oborožitev dolgo časa predstavljal strah in trepet zahodnih zavezniških vojsk saj so same večinoma uporabljale žlebljene cevi kalibra 120 mm. Kar je pomenilo manjši domet, manjšo prebojno moč ter manjši spekter streliva. Prednost gladke cevi je bil predvsem večja prebojna moč in večji spekter streliva med katerim so bile tudi protitankovske rakete. Učinkovit domet topa je različen in je predvsem odvisen od optike, tipa streliva in učinkovite stabilizacije topa. Domet topa se tako giblje okoli 2.000 do 3.000 m v dnevnem času ter 590 do 630 m v nočnem času. Tank je oborožen še z 7,62 mm mitraljezom nameščenim v kupoli ob glavnem topu ter 12,7 mm protiletalskim mitraljezom nameščenim na vrhi kupole. Mitraljeza imata na razpolago 2000 in 300 nabojev.

Debelina prednjega oklepa na kupoli znaša 410 mm, oklep je poleg jekla sestavljen še iz keramike (kompozitni oklep) vendar ne pri vseh tankih. Tanki, ki so bili narejeni za izvoz so imeli ponavadi oklep slabše kakovosti to pa je veljalo tudi za druge sisteme v tanku kot je npr, optika, sistem opravljanja ognja, RKBO zaščita itd. . Ker je bil tank v proizvodnji več kot 30 let se je skozi leta spreminjal tudi standard za oklep. Prvi tanki so imeli homogen jeklen oklep kasneje, konec sedemdesetih lep pa so začeli tankom vgrajevati kompozitni oklep, sredi osemdesetih pa so tanke opremili še z dodatnim reaktivnim oklepom. Države, ki so imele licenco za izdelavo tankov T-72, kot sta bili npr. Poljska in Češkoslovaška, so same določale tip oklepa in sestavne dele, zato se je dostikrat zgodilo da sestavni deli med posameznimi tipi tanka T-72 niso bili kompatibilni.

Tank poganja vodno hlajen dizelski motor V-84 z 12 cilindri moči 618 kW (840 KM). Tako kot za motor tanka T-55 je tudi za motor tega tanka značilno, da lahko uporablja cel spekter tekočih goriv; od vse vrste dizelskega goriva, letalsko gorivo do navaden bencina. V rezervoarjih je prostora za 1000 l goriva, povprečna poraba pa znaša 450 l na 100 km. Maksimalna hitrost na cesti znaša 80 km, maksimalni doseg pa 480 km.

Različice[uredi | uredi kodo]

Država Verzija
Sovjetska zveza T-72 "Ural" originalna verzija tanka
T-72B izboljšana verzija z novim sistemom za opravljanje ognja kompozitnim oklepom, boljši motor in optika
BMO-T oklepni transporter
BMPT tank za varovanje
TOS-1 metalec raket
TZM-T transporter raket za TOS-1
BREM-1 vozilo za izvleko
IMR-2 inženirsko vozilo
MTU-72 polagalec mostov
RKhM-7 "Berloga-1" izvidniško vozilo
Ob'yekt 327 samohodni top (prototip)
Bolgarija T-72M2 nagradnja tanka T-72M1 z boljšim oklepom, optiko, RKBO zaščito, ...
Hrvaška M-84D nadgradnja M-84A4
M-95 Degman nadgradnja na podlagi jugoslovanskega prototipa M-91 Vihor
Kuba T-72
T-72M1
T-72M2
Češka T-72M3 CZ obsežna nadgradnja optike, elektronike in mehanike
T-72M4 CZ obsežna nadgradnja optike, elektronike in mehanike
Vzhodna Nemčija T 72M nadgradnja oklepa
T 72M "Übergangsversion" nadgradnja oklepa
T 72(K) poveljniški tank
T 72TK vozilo za izvleko
BLP 72 postavljalec mostu (prototip)
FAB 172M trenažno vozilo
Češkoslovaška T-72M izvozna verzija nekaj jeih je bilo izdelanih tudi za Češkoslovaško vojsko
T-72M1 izvozna verzija
VT-72 vozilo za izvleko
Gruzija T-72 SIM-1 nadgradnja oklepa, elektronskih in optičnih sistemov
Indija Ajeya MK1 indijska verzija tanka T-72M
Ajeya MK2 indijska verzija tanka T-72M1
Tank EX (prototip)
Iran T-72M1
T-72S
Irak T-72 Lion of Babylon iraška verzija T-72M1
Saddam (T-72M)prilagoditev tanka lokalnim razmeram
Poljska T-72M izvozna verzija
T-72M1 izvozna verzija
Jaguar poljska modernizacija (prototip)
T-72 "Wilk" poljska nadgradnja
PZA Loara (prototip)
SJ-09 trenažno vozilo
WZT-3 oklepni transporter
Romunija TR-125 romunska verzija tanka T-72 nadgrajen oklep in motor
Srbija M-84AS mordenizacija tanka do nivoja T-90
M-84AI vozilo za izvleko
Slovaška T-72M1A obsežne nadgradnje mehanike, optike in elektronike
T-72M2 slovaška modernizacija
VT-72C vozilo za izvleko
VT-72Ž inženirski tank
MT-72 postavljalec mostov
ShKH 2000 "Zuzana" samohodni top (prototip)
Jugoslavija M-84 izboljšana verzija tanka T-72M1
M-84A izboljšan sistem upravljanja ognja, boljši motor in oklep
M-84AB izvozna verzoja
Južna Afrika T-72 "Tiger" izboljšana optika
Ukrajina T-72MP izboljšan oklep, optika in elektronika
T-72AM "Banan" izboljšan oklep in motor
T-72AG nadgradnja na podlagi tanka T-80 boljši oklep, optika elektronika in motor
T-72-120 nadgradnja topa
T-72E nadgradnja T-72B, tank namenjan izvozu
BMT-72 obsežna ukrajinska nadgradnja tanka T-72
BTS-5B Ukrajinska verzija tanka BREM-1 (vozilo za izvleko)

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

T-72M1 finske vojske
Gruzijski T-72B
Trenažno vozilo, Vzhodna Nemčija
Zapuščen iraški tank T-72 Asad Babil

Države uporabnice tanka T-72 (in osnovnih različic) so (države, ki ne obstajajo več, so v ležečem tisku):

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini