Makedonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Република Македонија
Republika Makedonija
Republika Makedonija
Zastava republike Makedonije Grb  republike Makedonije
HimnaДенес над Македонија
(makedonsko  »Denes nad Makedonija«)
Lega republike Makedonije
Glavno mesto Skopje
42°0′N, 21°26′E
Največje mesto Skopje
Uradni jeziki makedonščina
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik Gjorgij Ivanov
 -  ministrski predsednik Nikola Gruevski
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 8. septembra 1991 
Površina
 -  skupaj: 25,333 km² (148.
 -  voda (%): 1,9
Prebivalstvo
 -  ocena 2010: 2.055.000 (142.)
BDP (PKM) ocena 2011
 -  skupaj: 20,82 milijarde USD (121.)
 -  na prebivalca: 10.112 USD (81.)
HDI (2011) Rast 0.728 (visok) (78.)
Valuta makedonski denar (MKD)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) mk
Klicna koda +389
¹ Makedonščina je uradni jezik. Od junija 2002 ima položaj uradnega jezika tudi vsak drugi jezik, ki ga govori vsaj 20 % prebivalstva. Trenutno te pogoje izpolnjuje le albanščina, vendar se sme uporabljati le, kjer to dovoljuje zakon (npr. izdaja uradnih dokumentov, sporazumevanje z vladnimi uradi, občinska samouprava) in vedno ob cirilični makedonščini. V skupnostih, kjer govori drug jezik čez 20 % prebivalstva, se sme ta jezik uporabljati kot občinski jezik poleg makedonščine in vseh ostalih uradnih jezikov. Sem spadajo turščina, srbščina, romščina in aromunščina.

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).

Zaradi spora z Grčijo, ki oporeka uporabi imena Makedonija, je v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, uradno ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROMFormer Yugoslav Republic of Macedonia)precej držav (124, med njimi ZDA, Rusija in Kitajska) pa je priznalo državo pod imenom Republika Makedonija.

Zgodovina Republike Makedonije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Makedonije.

Zgodovina Republike Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. Predstavlja 38 odstotkov zgodovinske geografske regije, imenovane Makedonija. Republika Makedonija je bila razglašena kot država Makedoncev v drugi svetovni vojni na prvem zasedanju ASNOM, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarskih okupatorjev. Kot sestavni del federativne države SFRJ pa je bila razglašena na drugem zasedanju AVNOJ. Svojo polno neodvisnost je razglasila 8. septembra 1991.

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

V Makedoniji živi več kot dva milijona ljudi. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Skopje(okoli 515 tisoč). Poleg Makedoncev živijo še narodne manjšine: Albanska, romska, vlaška, srbska, bošnjaška in turška narodna manjšina.

Mesto Prebivalci Grb
Skopje 700.000 Coat of arms of Skopje.svg
Bitola 100.000 Coat of arms of Bitola Municipality.svg
Kumanovo 70.842 Coat of arms of Kumanovo Municipality.svg
Prilep 66.580 Flag of Prilep.png
Tetovo 52.915 Tetovo-grb.jpg
Veles 46.313 Coat of arms of Veles Municipality.png
Štip 41.802 Coat of arms of Štip Municipality.svg
Ohrid 41.614 Former coat of arms of Ohrid Municipality.svg
Strumica 40.963
Gostivar 38.294
Kavadarci 38.313 Flag Kavadarci MK.gif
Kočani 32.654 Coat of arms of Kočani Municipality.svg
Kičevo 26.318 Coat of arms of Kičevo Municipality.png
Radoviš 25.191 Radovis flag.png
Struga 20.642
Vinica 10.863 Coat of arms of Vinica Municipality.png

Glavno mesto Republike Makedonije je Skopje. Leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Makedonsko prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. Skopje ima zelo bogato in zanimivo zgodovino. Nad mestom se dviguje trdnjava Kale.

Kruševo se nahaja na nadmorski višini 1350 m. Tam je rojen in pokopan znan makedonski pevec Toše Proeski.

Berovo leži na 1000 m nadmorske višine. V njegovi okolici med borovci se nahaja umetno jezero, ki se imenuje enako kot mesto.

Kočani se nahaja v vzhodni Makedoniji. Mesto je znano po pridelavi riža in geotermalni vodi.

Bitola je drugo največje mesto v Makedoniji. Mesto je eno najstarejših mest v Evropi kar priča arheološko najdbišče Herakleja.

Struga je mesto v bližini Ohridskega jezera. Zgrajeno je na obeh bregovih reke Crni Drim.

Kavadarci je mesto v pokrajini Tikveš.  Poznano je po vinogradni tradiciji in kakovostnem makedonskem vinu.

Pokrajina in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Površje v Makedoniji je raznovrstno. Deli se na tri dele:

- gorat zahodni del

- nižinski srednji del in

- planotast vzhodni del

Jezera[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Vodni sistem[uredi | uredi kodo]

Vodni sistem (reke in jezera) je v Makedoniji veliko naravno bogastvo. V Makedoniji je veliko termalnih izvirov. Nekateri izviri služijo za zdravljenje ljudi. Nekatere termalne vode izkoriščajo za ogrevanje rastlinjakov pozimi.

Makedonija ima tri naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Makedoniji, ena pa Republiki Albaniji.  Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem so se ohranile drugod izumrle živalske vrste. Kraji od jezeru so bogati s kulturnimi spomeniki in cerkvami, ki jih je kar 365. V jezeru je 140 različnih endemskih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je na UNESCOVEM seznamu svetovnih znamenitosti. Mesto Ohrid je bilo center krščanstva vseh Slovanov, sedež pravoslavne nadškofije, prvih šol in univerz na tem prostoru.

Prespansko jezero je drugo največje jezero v Makedoniji. Ima številne zalive in zelo lepe peščene plaže. Prespansko jezero ima en majhen otok, ki se imenuje Golem grad.

Najmanjše naravno jezero v Makedoniji je Dojransko jezero. Bogato je z živim svetom, predvsem ribami ob bregu pa je poraščeno predsvem s trstom.

Gospodarstvo Makedonije[uredi | uredi kodo]

KMETIJSTVO IN KULTURNE RASTLINE

Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami kje. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice,mak ter tobak. Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, domatih, kumarah, rižu. V južni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje zelo uspevajo oljke in fige.

Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del makedonskega gospodarstva. Makedonija ima tudi rudno bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtna, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]