Slovenska nogometna reprezentanca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
NZS dres01.png
Nzs doma.PNG
Domače barve
Nzs gosteh.PNG
Gostujoče barve
Organizacija
Nogometna zveza Slovenije
Selektor
Srečko Katanec, 2013-sedanjost
Kapetan
Boštjan Cesar, 2013-sedanjost
Največ nastopov
Zlatko Zahovič (80)
Največ zadetkov
Zlatko Zahovič (35)
Statistika
172 tekem
61 zmag, 45 neodločenih, 66 porazov

216 danih zadetkov, 218 prejetih zadetkov

stanje: 3. junij 2011
Lestvica FIFE
21
stanje: 29. junij 2011

Najboljša uvrstitev: 15 (oktober, november 2010)

Prvi mednarodni nastop
Flag of Estonia.svg Estonija 1:1 Slovenija Flag of Slovenia.svg
(Tallinn, Estonija; 03. junij, 1992)
Najvišja zmaga
Flag of Oman.svg Oman 0:7 Slovenija Flag of Slovenia.svg
(Muscat, Oman; 8. februar, 1999)
Najvišji poraz
Flag of France.svg Francija 5:0 Slovenija Flag of Slovenia.svg
(Saint-Denis, Francija; 12. oktober, 2002)
Svetovno prvenstvo
Nastopi: 2
(prvič: 2002, drugič: 2010)
Najboljši rezultat: 1. kolo
2002 in 2010
Evropsko prvenstvo
Nastopi: 1
(prvič: 2000)
Najboljši rezultat: 1. kolo
2000

Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. 3. januarja 2007 je na sedež selektorja stopil Matjaž Kek. Trenutni predsednik NZS je Aleksander Čeferin, ki je na tem položaju od 2011, ko je nasledil Ivana Simiča, ki je bil pred tem predsednik NZS.

Slovenija je odigrala prvo mednarodno tekmo leta 1992 v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal sedanji selektor Matjaž Kek. V tistih kvalifikacijah je Slovenija zasedla šesto mesto, veliki uspeh Keka in njegovih varovancev pa je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v skupini 3 zasedla končno drugo mesto in se je uspela še drugič uvrstiti v dodatne kvalifikacije za nastop na glavnem delu tega največjega nogometnega tekmovanja na svetu, kjer je premagala Rusijo in se uspela še drugič uvrstiti v glavni del svetovnega prvenstva. Na prvenstvu je v skupini C osvojila tretje mesto s štirimi osvojenimi točkami in končala na skupnem 18. mestu. Na novi Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu (prej 23. mesto). Isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.


Aktualni reprezentanti (podatki posdobljeni 3. junija 2011)[uredi | uredi kodo]

Ime Rojen Nastopov Zadetkov Klub Debitiral
Vratarji
1 Samir Handanović 14. 07. 1984 51 0 Internazionale (ITA) 2004
12 Jasmin Handanović 28. 01. 1978 3 0 NK Maribor (SLO) 2008
16 Aleksander Šeliga 01. 02. 1980 1 0 Olimpija Ljubljana (SLO) 2010
Vid Belec 06. 06. 1990 0 0 Internazionale (ITA) /
Jan Koprivec 15. 07. 1988 0 0 Empoli (ITA) /
Obrambni igralci
2 Mišo Brečko 01. 05. 1984 44 0 1. FC Köln (NEM) 2004
3 Elvedin Džinić 25. 04. 1985 0 0 NK Maribor (SLO) /
4 Marko Šuler 09. 03. 1983 27 2 K.A.A. Gent (BEL) 2008
5 Boštjan Cesar Captain sports.svg 09. 07. 1982 54 4 Chievo Verona (FRA) 2003
6 Branko Ilić 06. 02. 1983 41 0 FC Moskva (RUS) 2004
13 Bojan Jokić 17. 05. 1986 47 1 F.C. Vilireal (FRA) 2006
22 Matej Mavrič Rožič 29. 01. 1979 37 1 Kapfenberg (AUT) 2002
Matija Škarabot 04. 02. 1988 0 0 Gent (BEL) /
Siniša Andjelković 13. 02. 1986 2 0 Palermo (ITA) 2011
Zvezni igralci
8 Robert Koren 20. 09. 1980 58 5 Hull City (ANG) 2003
10 Valter Birsa 07. 08. 1986 47 3 AC Milan (ITA) 2006
15 Armin Bačinović 24. 10. 1989 6 0 Palermo (ITA) 2010
17 Andraž Kirm 06. 09. 1984 39 3 Groingen (POL) 2007
18 Aleksander Radosavljević 25. 04. 1979 26 1 N.K. Olimpija Ljubljana (NIZ) 2002
19 Josip Iličić 29. 01. 1988 10 0 Fiorentina (ITA) 2010
20 Goran Šukalo 24. 08. 1981 33 2 MSV Dusiburg (NEM) 2002
21 Dalibor Stevanović 27. 09. 1984 16 1 Śląsk Wrocław (POL) 2006
Rene Krhin 21. 05. 1990 4 0 Bologna (ITA) 2009
Haris Vučkić 21. 08. 1992 0 0 Newcastle (ANG) /
Napadalci
7 Nejc Pečnik 03. 01. 1986 10 2 Krylya Sovetov Samara (RUS) 2009
9 Zlatan Ljubijankić 15. 12. 1983 29 6 K.A.A. Gent (BEL) 2006
11 Milivoje Novaković 18. 05. 1979 51 19 1.FC Köln (NEM) 2006
14 Zlatko Dedić 05. 10. 1984 35 6 Bochum (NEM) 2004
23 Tim Matavž 13. 01. 1989 9 4 PSV (NIZ) 2010

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva leta slovenske reprezentance (1991 - 1994)[uredi | uredi kodo]

Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo NZJ, da NZS zaradi vojaške agresije na Slovenijo prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija razglašen Bojan Prašnikar.

Prvo tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 neuradno srečanje proti Hrvatom v Murski Soboti (0:1). Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec zgodovinskega prvega gola za samostojno Slovenijo je bil v 73. minuti Igor Benedejčič.

Prva tekma Slovenije

19. junij 1991
Flag of Slovenia.svg Slovenija 0 – 1 Flag of Croatia (1990).svg Hrvaška Fazanerija, Murska Sobota
  Komljenović Zadetek v 65' minuti 65

Prva uradna tekma Slovenije

3. junij 1992
Flag of Estonia.svg Estonija 1 – 1 Flag of Slovenia.svg Slovenija Talinn
Gledalcev: 1,000
Sodnik: Aho Eero ( Flag of Finland.svg Finska )
Pustov Zadetek v 5' minuti 5   Benedejčič Zadetek v 73' minuti 73

Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Zgodovinsko prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 proti Estoniji, tedaj sta gole v razmaku dveh minut zabila Samir Zulič (13. minuta) in Sašo Udovič (14.).

Prve kvalifikacije (1994 - 1998)[uredi | uredi kodo]

Januarja leta 1994 je na selektorsko klop sedel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija krenila v svoje prve kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu 1996. Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec zgodovinskega prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič, ki je v 13. minuti poslal žogo za hrbet italijanskega vratarja Pagliuce. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0, 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2) - dveh neodločenih rezultatov in petih porazih, je Slovenija zasedla predzadnje, peto mesto, v svoji skupini.

Kvalifikacije za EP 1996[uredi | uredi kodo]

Lestvica kvalifikacijske skupine 4:

Rank Team Pts Pld W D L GF GA
1 Flag of Croatia.svg Hrvaška 23 10 7 2 1 22 5
2 Flag of Italy.svg Italija 23 10 7 2 1 20 6
3 Flag of Lithuania (1988-2004).svg Litva 16 10 5 1 4 13 12
4 Flag of Ukraine.svg Ukrajina 13 10 4 1 5 11 15
5 Flag of Slovenia.svg Slovenija 11 10 3 2 5 13 13
6 Flag of Estonia.svg Estonija 0 10 0 0 10 3 31
Kvalifikacijske tekme Slovenije za EP 1996 v Angliji[uredi | uredi kodo]

7. september 1994, Slovenija 1 - 1 Italija

12. oktober 1994, Ukrajina 0 - 0 Slovenija

16. november 1994, Slovenija 1 - 2 Litva

29. marec 1995, Slovenija 3 - 0 Estonija

26. april 1995, Hrvaška 2 - 0 Slovenija

7. junij 1995, Litva 2 - 1 Slovenija

11. junij 1995, Estonija 1 - 3 Slovenija

6. september 1995, Italija 1 - 0 Slovenija

11. oktober 1995, Slovenija 3 - 2 Ukrajina

15. november 1995, Slovenija 1 - 2 Hrvaška

Naslednje kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998 so se za Slovenijo končale katastrofalno. Le ena točka na osmih tekmah ob le petih doseženih golih je bilo manj, kot so pričakovali celo največji pesimisti. Edina svetla točka tega obdobja je bila tekma proti Hrvaški v Splitu, ki se je končala z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub slabemu rezultatu je bilo v slovenski igri opaziti več tveganja in napadalne igre kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za dolgoročni uspeh reprezentance. Verdenik, ki je moral pod pritiskom medijev zaradi slabih kvalifikacij oditi, je slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je vodil reprezentanco samo pet mesecev. Na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila samo eno zmago, nakar je predsednik Nogometne Zveze Slovenije Rudi Zavrl sprejel tvegano odločitev.

Kvalifikacije za SP 1998[uredi | uredi kodo]

Lestvica kvalifikacijske skupine 1:

Rank Team Pts Pld W D L GF GA GD
1 Flag of Denmark.svg Danska 17 8 5 2 1 14 6 8
2 Flag of Croatia.svg Hrvaška 15 8 4 3 1 17 12 5
3 Flag of Greece.svg Grčija 14 8 4 2 2 11 4 7
4 Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg Bosna in Hercegovina 9 8 3 0 5 9 14 -5
5 Flag of Slovenia.svg Slovenija 1 8 0 1 7 5 20 -15

Kvalifikacjske tekme Slovenije za SP 1998[uredi | uredi kodo]

24. april 1996, Atene, Grčija - Flag of Greece.svg Grčija 2 - 0 Flag of Slovenia.svg Slovenija

1. september 1996, Ljubljana, Slovenija - Flag of Slovenia.svg Slovenija 0 - 2 Flag of Denmark.svg Danska

10. november 1996, Ljubljana, Slovenija - Flag of Slovenia.svg Slovenija 1 - 2 Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg Bosna in Hercegovina

2. april 1997, Split, Hrvaška - Flag of Croatia.svg Hrvaška 3 - 3 Flag of Slovenia.svg Slovenija

30. april 1997, Kopenhagen, Danska - Flag of Denmark.svg Danska 4 - 0 Flag of Slovenia.svg Slovenija

6. september 1997, Ljubljana, Slovenija - Flag of Slovenia.svg Slovenija 0 - 3 Flag of Greece.svg Grčija

10. september 10 1997, Sarajevo, BIH - Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg Bosna in Hercegovina 1 - 0 Flag of Slovenia.svg Slovenija

11. oktober 1997, Ljubljana, Slovenija - Flag of Slovenia.svg Slovenija 1 - 3 Flag of Croatia.svg Hrvaška

Slovenija gre naprej (1998 - 2002)[uredi | uredi kodo]

Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, VfB Stuttgarta in Sampdorie je stopil na selektorski stolček brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med leti 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco. Kljub neizkušenosti se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah pod vodstvom Katanca za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila samo točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju v Gruziji in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.

Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino, ki je veljala za velikega favorita tega dvoboja. Moštvo okoli super zvezdnika Andreja Ševčenka je prepričljivo odigralo kvalifikacije, kjer so pustili za seboj reprezentanco Rusije in dvakrat remizirali s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0. Kljub zaostanku je Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Na 1:1 je v 53. minuti izenačil Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem s svojim golom iz sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Slovenija je na povratno tekmo v Kijev odšla z golom prednosti. Tekma v gosteh se je enako pričela kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je zaostajala večji del tekme z 1:0, preden je Miran Pavlin izenačil rezultat v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.

Slovenija na EP 2000[uredi | uredi kodo]

Slovenija na SP 2002[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Glavni turnir[uredi | uredi kodo]

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med dvaintrideset reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi prav tako ni bilo moštev, nogometno dosti močnejših držav od Slovenije. Po uvodnem porazu proti Španiji (1:3), sta sledila še dva poraza proti Južni Afriki (0:1) in Paragvaju (1:3). Edina gola za Slovenijo sta dosegla Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Tako je Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.

Nova generacija (2002 - 2006)[uredi | uredi kodo]

Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena in razpolovljena. Poleg tega je veliko igralcev iz zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Najmanj v dveh pogledih je bila prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo kritična. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar poklical skoraj za celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim Katančevim izbrancem. Posebej pa je skrbelo protislovensko vzdušje v Trstu, ki ni bilo najbolj posrečen gostitelj sosedskega nogometnega obračuna. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0. Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija z štirimi zmagami, dvema neodločenima rezultatoma in dvema porazoma, zasedla drugo mesto za Francozi in se še tretjič zapored popeljala do dodatnih kvalifikacij. Takratni nasprotnik je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago z 1:0 in se na koncu uvrstili na Evropsko prvenstvo. Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljski tekmah proti Poljski (0:2), Latviji (0:1) in Švici (2:1). Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil krmilo slovenske reprezentance.

Kvalifikacije za EP 2004[uredi | uredi kodo]

Lestvica kvalifikacijske skupine 1:

Team Pld W D L GF GA Pts
Flag of France.svg Francija 8 8 0 0 29 2 24
Flag of Slovenia.svg Slovenija 8 4 2 2 15 12 14
Flag of Israel.svg Izrael 8 2 3 3 9 11 9
Flag of Cyprus.svg Ciper 8 2 2 4 9 18 8
Flag of Malta.svg Malta 8 0 1 7 5 24 1

Dodatne kvalifikacije za EP 2004


15. november 2003
17:30
Flag of Croatia.svg Hrvaška 1 – 1 Flag of Slovenia.svg Slovenija Maksimir, Zagreb
Gledalcev: 35,000
Sodnik: Merk (Nemčija)
Pršo Zadetek v 5' minuti 5   Šiljak Zadetek v 22' minuti 22

19. november 2003
17:30
Flag of Slovenia.svg Slovenija 0 – 1 Flag of Croatia.svg Hrvaška Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 10,000
Sodnik: Meier (Švica)
  Pršo Zadetek v 61' minuti 61

Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom iz zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka ter nemških Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.

V uvodnih treh tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji (3:0) in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji (1:0) in iztržila neodločen rezultat proti Škotski (0:0). V nadaljevanju je Slovenija močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah zabeležila le še eno zmago proti Moldaviji v gosteh (1:2). Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Kvalifikacije za SP 2006[uredi | uredi kodo]

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5:

Team Pld W D L GF GA GD Pts
Flag of Italy.svg Italija 10 7 2 1 17 8 +9 23
Flag of Norway.svg Norveška 10 5 3 2 12 7 +5 18
Flag of Scotland.svg Škotska 10 3 4 3 9 7 +2 13
Flag of Slovenia.svg Slovenija 10 3 3 4 10 13 −3 12
Flag of Belarus.svg Belorusija 10 2 4 4 12 14 −2 10
Moldavija 10 1 2 7 5 16 −11 5
  Zastava Belorusije Zastava Italije Moldavija Zastava Norveške Zastava Škotske Zastava Slovenije
Flag of Belarus.svg BLR 1-4 4-0 0-1 0-0 1-1
Flag of Italy.svg ITA 4-3 2-1 2-1 2-0 1-0
Moldavija 2-0 0-1 0-0 1-1 1-2
Flag of Norway.svg NOR 1-1 0-0 1-0 1-2 3-0
Flag of Scotland.svg SCO 0-1 1-1 2-0 0-1 0-0
Flag of Slovenia.svg SVN 1-1 1-0 3-0 2-3 0-3

Čakanje na uspehe (od 2006)[uredi | uredi kodo]

Prijateljska tekma proti angleški reprezentanci leta 2009

Podobno klavrno, kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele tiste za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji (3:0) in Belorusiji (4:2) ter zmagi proti za razred slabši reprezentanci Luksemburga (2:0) je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že veliko prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji 7. februarja v Domžalah. Po slabi igri Slovencev je za končni uspeh na Kekovem debiju poskrbel Klemen Lavrič, ki je v 34. minuti dosegel gol in s tem Sloveniji zagotovil prvo zmago pod novim selektorjem.

Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Slabi tekmi proti Albaniji v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem prejela gol in izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je reprezentanca izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, remizirala z Albanijo in premagala Belorusijo ter Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.

Kvalifikacije za EP 2008[uredi | uredi kodo]

Svetovno prvenstvo 2010[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Glavni turnir[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije za EP 2012[uredi | uredi kodo]

Dres[uredi | uredi kodo]

Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
SP 2002
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
klasični dres

Slovenija je igrala prve uradne tekme leta 1992 v belo-modro-rdeči kombinaciji. Ker so imele ostale reprezentance bivše Jugoslavije podobne barvne kombinacije, so želeli vodilni v NZS narediti spremembo, da bi se oddaljili od Jugoslavije. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljana in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, Nk Olimpija. V belo-zelenih barvah so prvič zaigrali leta 1993. Sestava barv se je vse od takrat samo rahlo spremenila. Od leta 2007 naprej igra slovenska reprezentanca na domačih tekmah v belih dresih, belih hlačkah in belih golenkah. Na gostujočih tekmah je barvna sestava v celoti temno zelena. Uradni opremljevalec reprezentance je od januarja 2007 Nike.

Slovenija je imela v razdobju od leta 1992 do danes, kar nekaj opremljevalcev. Najbolj nam sežejo v spomin dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola na prsni strani. Ta dres je bil tudi izbran za najlepši dres Evropskega prvenstva 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Imeli smo tudi drese od izdelovalca Kappa.

Dresi na SP 2010[uredi | uredi kodo]

Dres je vseboval nekatere manjše spremembe, ki so služili boljši prepoznavnosti izbrane vrste. Nanj se je vrnil motiv Triglava, ki je krasil slovenske drese že na SP 2002.

Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Away - Slovenija (Kappa 2005)
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Home - Slovenija (Kappa 2005)

Po 1. januarju 2012[uredi | uredi kodo]

Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja gorenjske in štajerske, saj jim ni bilo všeč da igra reprezentanca v barvah kluba NK Olimpija. Iz tega razloga se je takratni novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca bo tako od 1. januarja 2012 nosila drese v barvi zastave. S tem bodo dresi v osnovni beli barvi in rezervni modri barvi. Vse druge kombinacije so odvisne od dizajnov opremljevalca, bo pa imela tako osnovna bela in rezervna modra košček rdeče barve.

Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
'
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
'

Udeležbe na turnirjih[uredi | uredi kodo]

Slovenija je odigrala svoje prve kvalifikacije kot samostojna država leta 1994. Največji doseg doslej je bila uvrstitev na Evropsko prvenstvo 2000 na Nizozemskem in v Belgiji ter na Svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in Južni Koreji. Obakrat je že v prvem krogu izpadla. Leta 2004 se je reprezentanci ponovno uspelo prebiti v dodatne kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. Nasprotnik je bila reprezentanca Hrvaške. Po neodločenem izzidu v Zagrebu (1:1), je Slovenija doma izgubila z 1:0, kar je pomenilo konec sanj o drugem nastopu na Evropskem prvenstvu. V kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010 je reprezentanci uspel naslednji veliki met, saj se je po zmagi v dodatnih kvalifikacijah nad Rusijo še drugič uvrstila na največje tekmovanje na svetu - na svetovno prvenstvo.

Opomba: Med letoma 1918 - 1991 je Slovenija spadala pod Jugoslavijo.

Nastopi na EP in SP[uredi | uredi kodo]

Statistika Slovenije za FIFA Svetovna prvenstva[uredi | uredi kodo]

Leto Krog Mesto Tekem Zmag Remijev Porazov Danih zadetkov Prejetih zadetkov
Zastava Francije 1998 Brez uvrstitve - - - - - - -
Zastava Južne Koreje Zastava Japonske** 2002 skupinski del (4. mesto) 27 3 0 0 3 2 7
Zastava Nemčije 2006 Brez uvrstitve - - - - - - -
Zastava Južne Afrike 2010 skupinski del (3. mesto) 18 3 1 1 1 3 3
Zastava Brazilije 2014 Brez uvrstitve - - - - - - -
Skupaj 2/5 0 naslovov prvaka 6 1 1 4 5 10
**Svetovno prvenstvo FIFA 2002 je potekalo tudi na Japonskem. Slovenija je igrala zgolj v Južni Koreji.

Statistika Slovenije za UEFA Evropska prvenstva[uredi | uredi kodo]

Leto Krog Tekem Zmag Remijev Porazov Danih zadetkov Prejetih zadetkov
Zastava Anglije 1996 Brez uvrstitve - - - - - -
Zastava Belgije Zastava Nizozemske 2000 Skupinski del (4. mesto) 3 0 2 1 4 5
Zastava Portugalske 2004 Dodatne kvalifikacije - - - - - -
Zastava Avstrije Zastava Švice 2008 Brez uvrstitve - - - - - -
Zastava Poljske Zastava Ukrajine 2012 Brez uvrstitve - - - - - -
Skupaj 1/5 3 0 2 1 4 5

Pripravljalna tekmovanja[uredi | uredi kodo]

Leto P Pozicija W D L GS GA GD
Zastava Cipra 2006 Larnaka 2 2. 1 0 1 2 3 -1
Zastava Španije 2004 San Fernando 1 2. 0 0 1 0 2 -2
Zastava Hong Konga 2002 Hongkong 2 3. 0 1 1 1 5 -4
Flag of the United Arab Emirates 2000 Muscat 2 1. 1 1 0 5 1 +4
Flag of the United Arab Emirates 1999 Muscat 2 2. 1 0 1 7 2 +5
Zastava Cipra 1998 Limasol 3 3. 0 2 1 4 4 0
Zastava Malte 1996 La Valeta 3 2. 2 1 1 8 4 +4
Zastava Malte 1994 La Valeta 3 2. 2 1 1 8 4 +4

Razvrstitev Slovenije na lestvici FIFE[uredi | uredi kodo]

2007 Mesto 2008 Mesto 2009 Mesto 2010 Mesto
Januar 2007 77 Januar 2008 81 Januar 2009 57 Januar 2010 31
Februar 2007 71 Februar 2008 79 Februar 2009 52 Februar 2010 33
Marec 2007 72 Marec 2008 80 Marec 2009 59 Marec 2010 29
April 2007 76 April 2008 74 April 2009 63 April 2010 23
Maj 2007 76 Maj 2008 74 Maj 2009 63 Maj 2010 25
Junij 2007 89 Junij 2008 76 Junij 2009 61 Junij 2010 25
Julij 2007 88 Julij 2008 81 Julij 2009 62 Julij 2010 19
Avgust 2007 94 Avgust 2008 77 Avgust 2009 60 Avgust 2010 19
September 2007 75 September 2008 71 September 2009 54 September 2010 19
Oktober 2007 76 Oktober 2008 73 Oktober 2009 49 Oktober 2010 15
November 2007 83 November 2008 58 November 2009 33 November 2010 15
December 2007 83 December 2008 57 December 2009 31 December 2010 /

Statistika[uredi | uredi kodo]

Največ nastopov[uredi | uredi kodo]

Mesto Ime Reprezentančna kariera Nastopi Zadetki
1 Zlatko Zahovič 1992–2004 80 35
2 Aleš Čeh 1992–2002 74 1
2 Milenko Ačimović 1998–2007 74 13
4 Džoni Novak 1992–2002 71 3
5 Marinko Galič 1994–2002 65 0
5 Aleksander Knavs 1998–2006 65 3
5 Mladen Rudonja 1994–2003 65 1
8 Amir Karić 1996–2004 64 1
9 Miran Pavlin 1994–2004 63 5
10 Robert Koren 2003- 58 5
Nazadnje posodobljeno: 3. junij 2011. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Najboljši strelci[uredi | uredi kodo]

# Ime Reprezentančna kariera Nastopi Zadetki Zadetki na tekmo
1 Zlatko Zahovič 1992–2004 80 35 0.44
2 Milivoje Novaković 2006– 61 25 0.41
3 Sašo Udovič 1992–2000 42 16 0.38
4 Ermin Šiljak 1994–2005 48 14 0.29
5 Milenko Ačimović 1998–2007 74 13 0.18
6 Primož Gliha 1992–1998 28 10 0.36
7 Milan Osterc 1997–2002 44 8 0.18
8 Zlatan Ljubijankić 2006- 29 6 0.26
8 Sebastjan Cimirotič 1998–2005 33 6 0.18
8 Nastja Čeh 2001–2007 46 6 0.13
8 Klemen Lavrič 2004–2008 25 6 0.24
8 Zlatko Dedić 2004– 35 6 0.18
Nazadnje posodobljeno: 3. junij 2011. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Statistika na vseh dosedanjih domačih tekmah[uredi | uredi kodo]

Prizorišče Mesto Št. tekem Št. zmag Št. remijev Št. porazov Št. doseženih zadetkov Št. prejetih zadetkov Odstotek zmag Odstotek remijev Odstotek porazov
Bežigrad Ljubljana 29 15 6 8 48 34 51,70 20,70 27,60
Stadion Ljudski vrt Maribor 17 10 2 5 34 17 58,88 11,76 29,36
Arena Petrol Celje 16 5 3 8 15 19 31,25 18,75 50,00
Stožice Ljubljana 4 2 1 1 7 2 50,00 25,00 25,00
Fazanerija Murska Sobota 2 1 0 1 3 4 50,00 0 50,00
Športni park Nova Gorica 2 0 0 2 2 7 0 0 100,00
Bonifika Koper 2 0 0 2 1 4 0 0 100,00
Športni park Domžale 1 1 0 0 1 0 100,00 0 0
Športni center Kranj 1 0 0 1 1 4 0 0 100,00
Skupaj 73 34 11 28 113 91 47,88 15,50 36,62
Nazadnje posodobljeno: 12. avgusta 2011. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Seznam selektorjev[uredi | uredi kodo]

Selektor Čas vodenja Št. tekem Št. zmag Št. neodločenih izidov Št. porazov Odstotek zmag Odstotek remijev Odstotek porazov Dosežki
Zastava Slovenije Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 1991–1993 4 1 2 1 25.00 50.00 25.00
Zastava Slovenije Verdenik, ZdenkoZdenko Verdenik 1994–1997 32 10 8 14 31.25 25.00 43.75
Zastava Slovenije Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 1998 5 1 1 3 20.00 20.00 60.00
Zastava Slovenije Katanec, SrečkoSrečko Katanec 1998–2002 47 18 16 13 38.30 34.00 27.70 Euro 2000; Svetovno prvenstvo 2002
Zastava Slovenije Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 2002–2004 16 6 3 7 37.50 18.75 43.75 Dodatne kvalifikacije za Euro 2004
Zastava Slovenije Oblak, BrankoBranko Oblak 2004–2006 23 6 7 10 26.10 30.40 43.50
Zastava Slovenije Kek, MatjažMatjaž Kek 2007– 45 19 8 18 42.86 16.66 40.48 Svetovno prvenstvo 2010
Nazadnje osveženo: 3. junij 2011. Statistike vključujejo le uradne, od FIFE priznane tekme.

Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 3. januarja 2007 Matjaž Kek, ki je oktobra 2009 s predsednikom NZS Ivanom Simičem pogodbo podaljšal do leta 2012.

Strokovno vodstvo[uredi | uredi kodo]

Prizorišča reprezentančnih tekem[uredi | uredi kodo]

Slovenska reprezentanca od leta 2008 odigra svoje domače tekme na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Prenovljeni nogometni stadion sprejme 12.435 gledalcev. Članska reprezentanca je prvo srečanje na prenovljenem Ljudskem vrtu v Mariboru odigrala 20. avgusta 2008 proti reprezentanci Hrvaške s sklopu prijateljskih srečanj in izgubila z rezultatom 2:3. Pred selitvijo na prenovljeni Ljudski vrt je reprezentanca igrala na Areni Petrol v Celju, pred tem pa na Centralnem stadionu Bežigrad v Ljubljani.

Druga glavna prizorišča v zadnjih letih so bila Murska Sobota ter po enkrat Kranj, Nova Gorica, Koper in Domžale. Na prijateljskih tekmah kjer je pričakovano manjše število gledalcev, se tudi izberejo mesta z manjšimi stadioni.

Družbeni pomen[uredi | uredi kodo]

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: „[...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“ Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski in reprezentančni ravni.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • (2001). Slovenija igra naprej!. Ljubljana: Založba Slon. (COBISS)
  • Šubic, M. (2001). Slovenija je šla naprej. Ljubljana: Dnevnik. (COBISS)
  • Maselj, L. (2007). 15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]