1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki

• 2. januar - boljševiki zagrozijo z ponovnim vstopom v vojno, če Nemško cesarstvo ne vrne okupiranih področij.
• 6. januar - Nemško cesarstvo prizna samostojnost Finske.
• 7. januar - Nemško cesarstvo premakne 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto.
• 8. januar - predsednik ZDA Woodrow Wilson objavi svojih 14 točk.
• 25. januar - Avstrija in Nemško cesarstvo zavrneta ameriške mirovne predloge.
• 1. februar - upor mornarjev v Boki Kotorski
• 5. februar - nadporočnik Stephen Thompson kot prvi ameriški (vojaški) pilot sestreli sovražno letalo.
• 29. februar - Bolgarija podpiše premirje.
• 3. marec - podpisan brest-litovski mir
• 7. marec - Finska podpiše sporazum o sodelovanju z Nemčijo.
• 14. marec - vseruski kongres sovjetov ratificira mirovni sporazum s centralnimi silami.
• 21. marec - bitka za Pikardijo
• 23. marec - nemška ofenziva se usmeri proti Amiensu in Parizu.
• 26. marec - Nemci zavzamejo Noyon, Roye in Lihons
• 28. marec - nemška operacija Mars je ustavljena pri Arrasu.
• 4. april:
  • - Avstralci zadržijo nemški napad pri Villers Bretonneux.
  • - konča se bitka na Sommi
• 9. april - začne se bitka pri Lysu.
• 14. april - Ferdinand Foch postane vrhovni poveljnik zahodne fronte.
• 22. april - pomorska bitka za Zeeburgge
• 23. april - Britanci neuspešno poskusijo blokirati zaliv Ostende.
• 25. april - Britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu.
• 29. april - bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo Jamesa Halla.
• 10. maj - potopijo HMS Vindictive in tako zaprejo vhod v zaliv Ostende.
• 15. maj:
  • - Grki se izkrcajo pri Smirni.
  • - vojaka Henry Johnson in Needham Roberts kot prva Američana prejmeta francoski Croix de Guerre.
• 23. maj - Nemci pričnejo obstreljevati Pariz.
• 25. maj - nemške podmornice vplujejo v ameriške teritorialne vode.
• 27. maj - prične se tretja bitka za Aisne
• 29. maj - nemški prodor proti reki Marni zaustavijo ameriške divizije.
• 6. junij - začne se bitka za Belleau Wood.
• 9. junij - začne se bitka za Metz.
• 10. junij - italijani pri Premudi potopijo avstro-ogrsko bojno ladjo SMS Szent Istvan
• 12. junij - Američani izvedejo prvo letalsko bombardiranje v Franciji.
• 17. junij - zadnji nemški letalski napad na Veliko Britanijo med prvo svetovno vojno.
• 18. junij - Antanta prične največjo protiofenzivo na zahodni fronti.
• 26. junij - Nemci začnejo obstreljevati Pariz z debelo Berto.
• 2. julij - Zavezniški vrhovni vojaški svet podpre intervencijo v Sibirijo.
• 15. julij - začne se druga bitka na Marni.
• 18. julij - začetek ameriško-francoske ofenzive na Aisne-Marne.
• 19. julij - nemška vojska se umakne za reko Marno.
• 3. avgust - pričetek zavezniške intervencije pri Vladivostoku.
• 8. avgust - anglo-francoski protinapad pri Amiensu prebije nemško obrambno črto.
• 10. avgust - ustanovljena 1. ameriška armada pod Pershingom.
• 19. avgust - narednik Irving Berlin odpre muzikal o vojaškem življenju Yip Yap Yaphank med prvo svetovno vojno v Century Theatre (New York).
• 20. avgust - Združeno kraljestvo prične ofenzivo na zahodni fronti.
• 4. september - ameriške oborožene sile se izkrcajo v Rusiji.
• 6. september - prične se splošen nemški umik čez Aisno.
• 12. september:
  • - ZDA sprožijo ofenzivo na St. Mihiel.
  • - Britanci zavzamejo Havincourt, Moeuvres in Trescault.
• 18. september - prične se bitka za Megido.
• 23. september - britanska 15. konjeniška brigada napade Haifo.
• 25. september - Brazilija napove vojno Avstriji.
• 26. september - prične se Meuse-Argonnška ofenziva.
• 29. september - zavezniki prebijejo Hindenburgovo linijo.
• 30. september - Bolgarija podpiše separatni mir in se umakne iz prve svetovne vojne.
• 1. oktober - arabsko-britanske pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedejo Damask.
• 3. oktober - Nemško cesarstvo in Avstrija zaprosita ZDA za premirje.
• 12. oktober - ustanovljena je 2. ameriška armada.
• 17. oktober - ladja SS Lucia je zadnja žrtev nemških vojaških podmornic prve svetovne vojne.
• 18. oktober - Čehi zavzamejo Prago in se odpovejo Habsburški nadvladi.
• 21. oktober - Nemčija zaustavi totalno podmorniško vojno.
• 26. oktober - nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopi zaradi pogojev premirja, na katere je pristala nemška vlada.
• 28. oktober - upor nemških mornarjev v pristaniščih.
• 29. oktober - na manifestacijah v Ljubljani je razglašen nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
• 30. oktober - Turčija in antanta podpišejo premirje (nastopi opoldne 31. oktobra).
• 31. oktober - Nemška deželna vlada razglasi nedeljivost Koroške in jo vključi v Republiko nemško Avstrijo.
• 1. november - Američani prebijejo nemško obrambo na Meusi.
• 3. november:
  • - nemška flota v Kielu se upre.
  • - razpad Avstro-Ogrske
  • - Poljska razglasi neodvisnost in samostojnost.
  • - Italija zasede Trst
• 4. november - Avstrija podpiše premirje z antanto.
• 9. november - nemški kajzer Vilhem II. zapusti prestol in pobegne na Nizozemsko.
• 10. november - ustanovljena nemška republika.
• 11. november - ob 11. uri se konča prva svetovna vojna, ko Nemško cesarstvo in Antanta podpišejo premirje.
• 12. november - z abdikacijo Karla I. Avstrija postane republika.
• 21. november - zadnje nemške vojaške enote zapustijo Alzacijo in Loreno.
• 23. november - Rudolf Maister uspe razorožiti nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustiti.
• 1. december:
  • - Združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
  • - Islandija postane suverena država.
  • - ameriška okupacijska vojska vstopi v Nemčijo.
  • - v Bogojini katoliški Madžarski Slovenci z vodstvom Jožefa Klekla st. odločijo o ustvarjanju avtonomne Slovenske krajine (Slovenska krajina-program), ampak kasneje se pojavi tudi misel samostojnosti.
• 3. december - konča se zavezniška londonska konferenca, na kateri odločijo, da mora Nemško cesarstvo plačati vojno odškodnino.
• 4. december - predsednik ZDA Woodrow Wilson odpotuje proti Brestu (Francija) in tako postane prvi predsednik ZDA, ki obišče tujo državo.
• 13. december - ameriška okupacijska vojska prekorači Ren.

Rojstva

• 12. februar - Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1994)
• 4. april - Joseph Ashbrook, ameriški astronom († 1980)
• 25. april - Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom († 1995)
• 11. maj - Richard Phillips Feynman, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1988)
• 30. maj - Karel Dončec, verički lončar, mojster ljudske obrti (†2002).
• 18. julij - Rolihlahla »Nelson« Mandela, južnoafriški revolucionar, borec proti apartheidu, predsednik
• 16. oktober - Louis Althusser, francoski marksistični filozof († 1990)
• 19. november - Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom († 2000)
• 19. november - Debiprasad Chattopadhyaya, indijski moderni filozof († 1993)
• 13. december - Aleksander Isajevič Solženicin, ruski pisatelj in zgodovinar, nobelovec († 2008)
• 25. december - Anvar Sadat, egiptovski predsednik, nobelovec († 1981)

Smrti

• 6. januar - Georg Ferdinand Cantor, nemški matematik (* 1845)
• 4. april - Hermann Cohen, nemški judovski filozof, predstavnik Marburške novokantovske šole (* 1842)
• 28. april - Gavrilo Princip, srbski nacionalist (* 1894)
• 30. maj - Georgij Valentinovič Plehanov, ruski filozof, marksist (* 1856)
• 27. junij - George Mary Searle, ameriški astronom in duhovnik (* 1839)
• 26. julij - Mick Mannock, britanski vojaški pilot, letalski as (* ?)
• 26. jilij - 1871 - Fanny zu Reventlow, nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* 1918)
• 28. september - Georg Simmel, nemški filozof in sociolog (* 1858)
• 3. november - Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik (* 1857)

Nobelove nagrade

• Fizika - Max Karl Ernst Ludwig Planck
• Kemija - Fritz Haber
• Medicina - ni bila podeljena
• Književnost - ni bila podeljena
• Mir - ni bila podeljena