Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji

Evangeličanska cerkev v Domanjševcih

Evageličanski duhovniki Prekmurskega seniorata leta 1928. Od leve proti desni: Josip Benko inšpektor, Leopold Hari, Aleksander Škilič, Karel Šiftar, Štefan Kovač senior, Aladar Darvaš, dr. Filip Popp škof, Geza Heimer, Štefan Godina, sledi neki učitelj, Adam Luthar, Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer.

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani

Nouvi Zákon iz leta 1817.

Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4. največja veroizpoved v Sloveniji.

Trenutni vodja je škof Geza Erniša.

Zgodovina

Evangeličanska cerkev na Kranjskem je bila ustanovljena v 16. stoletju, ko je reformator Primož Trubar prvič prevedel Luthrov katekizem ter dele Nove Zaveze v slovenščino. Malo pozneje je Jurij Dalmatin prevedel celotno Sveto Pismo, ki so ga uporabljali v tedanjih slovenskih protestantskih cerkvah. Luthrov nauk se je hitro razširjal med slovenskimi verniki.

V protireformacijski dobi so Habsburžani ter Rimskokatoliška cerkev protestantsko cerkev na Slovenskem popolnoma zatrli. Le na Ogrskem, kateri so pripadale tudi slovensko govoreča območja kot Slovenska okroglina (Prekmurje in Porabje), je slovenska evangeličanska cerkev zmogla preživeti v dveh cerkvenih občinah, Šurd in Čobin. Zaradi tolerančnega edikta leta 1781 so kasneje tudi nastajale nove evangeličanske cerkvene občine na Ogrskem. Števan Küzmič ogrskoslovenski pastir in pisatelj je 1771 izdal prevod Nove zaveze v prekmurščini (Nouvi Zákon). Evangeličanska cerkev danes deloma uporabi prekmurski jezik v liturgiji.

V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani, Celju ter v Mariboru. Po drugi svetovni vojni evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne. Šele v petdesetih letih so jugoslovanske oblasti dovolile ponovno otvoritev cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evangeličani večinoma priseljenci iz Prekmurja ter njihovi potomci.

Po koncu prve svetovne vojne je bilo 10 cerkvenih občin ločenih od Sombotelske škofije, zato je od leta 1919 začel delovati Prekmurski evangeličanski seniorat, ki je bil uradno ustanovljen tri leta kasneje. Ker je v 16. in 17. stoletju ze obstajal prvi seniorat, ki ga je vodil Tomaž Križan, imenujejo nekateri zgodovinarji seniorat, ustanovljen 1919, tudi drugi prekmurski seniorat.

Današnja Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji se je organizirala na podlagi statuta iz leta 1977 in je članica Svetovne luteranske zveze in Konference evropskih Cerkva.

Organizacija

Evangeličanski cerkvi na Slovenskem pripada 13 cerkvenih občin (glej seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji)

Seniorji evangeličanske cerkve

• Števan Kovatš (1922-1945) seniorsko funkcijo opravljal od 1919 dalje, čeprav takrat še uradno seniorat ni obstajal
• Adam Luthar (1946-1948)
• Leopold Hari (1948-1953)
• Karel Kovač (1953-1959)
• Leopold Hari (1959-1965)
• Aleksander Kerčmar (1965-1971)
• Ludvik Novak (1971-1995)
• Geza Erniša (1995-2002), škof od (2002- )

Glej tudi

• Religija v Sloveniji
• Prekmurski evangeličanski seniorat

Zunanje povezave

• Uradna stran