Skopje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Skopje
Скопје
Mesto
Град Скопјe
Skopje

Zastava
Skopje is located in Makedonija
Skopje
Skopje
Geografski položaj v Makedoniji
Koordinati: 42°0′N 21°26′E / 42°N 21.433°E / 42; 21.433Koordinati: 42°0′N 21°26′E / 42°N 21.433°E / 42; 21.433
Država Makedonija
Upravljanje
 • Župan Koce Trajanovski
Površina
 • Mesto 571,46 km2
 • Urbano 225,00 km2
 • Metropolitansko obm. 1.854,00 km2
Nadmorska višina 240 m
Prebivalstvo (ocena 2010)[1]
 • Mesto 532.630
 • Gostota 930 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 1000
Omrežna skupina +389 02
Spletna stran www.skopje.gov.mk

Skopje (makedonsko Скопје) je glavno mesto republike Makedonije. Je politično, ekonomsko in kulturno središče Makedonije in glavni center kovinsko-predelovalne, kemijske, lesne, tekstilne in kožne industrije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Skopje se nahaja na 21° 26' vzhodne in 42° severne geografske širine. Nadmorska višina v centru mesta je 240 m. Občina Skopje se razprostira na 1818 km², v širini 9 km (Vodno - Radišani) in 23 km v dolžini (Dračevo - Djorče Petrov), a samo mestno področje zajema 225 km². Klimo Skopja karakterizira povprečna letna temperatura okrog 12.4 C°. Poletja so dolga, suha in vroča, zime pa so hladne z veliko meglenimi dnevi.

Skopje leži v skopski kotlini, na obeh bregovih reke Vardar, ki teče iz zahoda na vzhod skozi kotlino. Pritoki Treska, Pčinja, Markova Reka, Lepenec in Kadina Reka se vlivajo v Vardar v skopski kotlini. Kotlina je obkrožena s hribi: Vodno, Karadžica, Osoj, Žeden i Skopska Crna Gora.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto obstaja že od rimskih časov, pod imenom Scupi se je v 1. stoletju p.n.e. od vojaškega tabora razvilo v kolonijo in pozneje v mesto. V srednjem veku je bilo mesto v sestavi bizantinskega in bolgarskega cesarstva ter srbske kraljevine vse do leta 1392, ko so ga zavzeli Turki, ki ga preimenovali v Üsküp.

Turška vladavina je trajala 520 let. V tem času je bilo mesto upravni sedež najprej üsküpskega pašasandžaka in pozneje kosovskega vilajeta, štelo je od 30.000 do 60.000 prebivalcev. Številne mošeje, hani in hamami v starem delu mesta danes pričajo o tem. Razvoj mesta je nenadoma leta 1689 prekinil velik požar in uničenje med drugo avstrijsko-turško vojno. Ponovno si je opomoglo šele v XIX. stoletju.

Leta 1912 med balkanskima vojnama je Skopje zavzela srbska vojska, po koncu prve svetovne vojne je postalo del novo osnovane Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina Jugoslavija, 1929). Postalo je glavno mesto vardarske banovine, ene od devetih regij. Razvoj se je nadaljeval pod evropskim vplivom, začela se je industrializacija. Med drugo svetovno vojno so ga zavzeli Bolgari, leta 1944 so ga osvobodili partizani.

Postalo je glavno mesto Demokratične Makedonije (Socialistična Republika Makedonija, 1963) v sestavi Demokratične Federativne Jugoslavije (Socialistična Federativna Republika Jugoslavija, 1963). Mesto se je hitro razvijalo po drugi svetovni vojni. Leta 1949 je bila ustanovljena prva makedonska univerza s tremi fakultetami.

Leta 1963 ga je prizadel potres katastrofalnih razsežnosti, ki je zahteval 1.070 žrtev ter razrušil 80% stavb. Obnova, ki je trajala več deset let je oblikovala mesto po urbanističnih konceptih iz poznih šestdesetih let (Kenzo Tange, Adolf Ciborowsky). Odprtih je bilo več industrijskih obratov (železarna, predelava aluminija), kar je skupaj z gradbeništvom povzročilo veliko rast prebivalstva (58,3% od 1961 do 1971).

Leta 1991, z osamosvojitvijo Makedonije, je Skopje postalo glavno mesto države. Vlada republike Makedonije je leta 2008 sprožila projekt »Skopje 2014«, katerega cilj je urbanistična in estetska prenova centra mesta, s katero bi mesto dobilo značilnosti prestolnice.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]