Dijon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 19' 26" severne širine, 5° 02' 34" vzhodne dolžine

Občina Dijon
Palača burgundskih vojvod z mestno hišo, Dijon

Grb
Dijon se nahaja v državi Francije
Dijon
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.04139
Zemljepisna širina: 47.32167
Uprava
Država Francija
Regija: Burgundija (glavno mesto)
Departma: Côte-d'Or (prefektura)
Okrožje: Dijon
Kanton: sedež osmih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Veliki Dijon
Župan: François Rebsamen  (Socialistična stranka)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 220 m–410 m
(povpr. 245 m)
Površina kopnega:¹ 40,41 km²
Prebivalstvo
(2008)
151.576
 - gostota: (2008) 3.751/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 21231/ 21000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Dijon je glavno mesto vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2008 je mesto imelo 151.576 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Dijon je sedež osmih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 350.448 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]