Makedonija (rimska provinca)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rimska provinca Makedonija
Provincia Macedoniae
Επαρχια Μακεδονιας
146 pr. n. št.–7. stoletje
Položaj Makedonije v Rimskem cesarstvu okoli leta 117
Glavno mesto Solun,
Prva Makedonija: Solun,
Druga Makedonija: Stobi[1]
Vlada Ni opredeljeno
Zgodovinsko obdobje antika
 -  ustanovljena po četrti makedonski vojni 146 pr. n. št.
 -  razpadla po vdoru Slovanov 7. stoletje
Danes del Zastava Albanije Albanija
Zastava Grčije Grčija
Flag of the Republic of Macedonia Makedonija

Rimska provinca Makedonija (latinsko: Provincia Macedoniae, grško: Επαρχία Μακεδονίας, Eparhía Makedonías), rimska provinca, ustanovljena leta 146 pr. n. št., potem ko je rimski general Kvint Cecilij Metel leta 148 pr. n. št. porazil zadnjega makedonskega kralja Andriska. Obsegala je ozemlje antične Makedonije z Epirjem in Tesalijo in dele Ilirije, Peonije in Trakije. Njeno ozemlje je bilo torej mnogo večje od sedanjega ozemlja z istim imenom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Po Dioklecijanovih reformah konec 3. stoletja n. št. se je od Makedonije odcepil Stari Epir (Epirus Vetus), v 4. stoletju pa je bila razdeljena na Prvo Makedonijo (Macedonia Prima) na jugu in Drugo Makedonijo (Macedonia Secunda ali Macedonia Salutaris) na severu. Obe provinci sta spadali v diocezo Makedonijo, eno od treh diocez v pretorski prefekturi Ilirik, ki je bila ustanovljena leta 318. Ko se je prefektura Ilirik leta 379 razdelila med Zahodno in Vzhodno rimsko cesarstvo, je bila Makedonija vključena v Vzhodni Ilirik. Po dokončni delitvi cesarstva leta 395, je Makedonija pripadla Vzhodnemu cesarstvu, iz katerega se je razvilo Bizantinsko cesarstvo.

Stari Epir[uredi | uredi kodo]

Stari Epir ali Epirus vetus je bil provinca Rimskega cesarstva na ozemlju sedanjega Epira. Od leta 146 pr. n. št. do leta 395 je spadal v rimsko provinco Makedonijo. Upravno središče province je bil Nikopol (Actia Nicopolis),[2] ki ga je ustanovil cesar Oktavijan v spomin na svojo zmago nad Markom Antonijem in Kleopatro v Akciju.

Novi Epir[uredi | uredi kodo]

Rimski provinci Stari in Novi Epir in meje sodobnih držav

Novi Epir (Epirus nova ali Illyria Graeca)[3][4] je bil provinca Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil Dioklecijan s svojimi reformami konec 3. stoletja. Epir je pred tem spadal v provinco Makedonijo.[5][6] Kasneje je postala tema Bizantinskega cesarstva.[7] Njeno upravno središče je bil Drač (Dyrrachium ali Epidamnus).[8] Novi Epir je obsegal del Ilirije, ki je bila delno helenska in delno helenizirana.[9][10]

Leta 479 so v Epir vdrli Vzhodni Goti kralja Teodorika, kjer jih je zaustavil bizantinski general Sabijinan.[11] Goti so v Epiru ostali do leta 482.[12]

Rimske province okoli leta 400

Prva Makedonija[uredi | uredi kodo]

Prva Makedonija (Macedonia prima) je obsegala večino nekdanjega Makedonskega kraljestva, ki se je približno ujemalo s sedanjo grško regijo Makedonijo. Njeno upravno središče je bil Solun.

Druga Makedonija[uredi | uredi kodo]

Druga Makedonija (Macedonia secunda ali Macedonia salutaris) je bila rimska provinca, ki je obsegala del Dardanije in celo Peonijo, ki je sedaj del Republike Makedonije. Njeno upravno središče je bil Stobi na sotočju Crne reke (Erigón) in Vardarja (Axios), ki je bil pred tem upravno središče Peonije.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

S prihodom cesarja Avgusta na rimski prestol se je v Makedoniji začelo dolgo obdobje miru, razcveta in bogastva, čeprav je bila njena gospodarska vloga zelo majhna v primerjavi s sosednjo Malo Azijo.

K razvoju gospodarstva so mnogo pripomogli izgradnja ceste Via Egnatia od Drača do Konstantinopla, prihod rimskih trgovcev v makedonska mesta in ustanavljanje rimskih koloniij. Od nove rimske oblasti so imeli koristi tako vladajoči razred kot nižji družbeni razredi. Velike orne in pašne površine so omogočile velikim vladajočim družinam pridobiti veliko bogastvo v družbi, ki je temeljila na suženjskem delu.

Izboljšanje življenjskih razmer je v regijo pritegnilo tudi veliko umetnikov in obrtnikov. V trgovini in obrti je dobilo delo veliko kamnosekov, rudarjev, kovačev in drugih obrtnikov, Grke pa so v rimskem svetu veliko zaposlovali tudi kot vzgojitelje, učitelje in zdravnike.

Gospodarstvo in trgovina sta temeljila predvsem na poljedelstvu in živinoreji ter izvozu železa, bakra, zlata, lesa, smole, katrana, konoplje, lanu in rib. Velik vir bogastva so bila pristanišča, predvsem Dion, Pella, Solun in Kasandrija.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ J. Roisman, I. Worthington, A Companion to Ancient Macedonia, str. 549.
  2. ^ M. Grant (1990), The visible past: Greek and Roman history from archaeology 1960-1990, ISBN 0-684-19124-5, str. 98.
  3. ^ W. Smith (1851), Dictionary of Greek and Roman biography and mythology, str. 392.
  4. ^ Catholic Encyclopedia - Durazzo
  5. ^ W. Ptz, Handbook of Ancient Geography and History, ISBN 1-113-19974-1, str. 734.
  6. ^ R. Talbert (1989), Atlas of Classical History, str. 175.
  7. ^ N.G. Wilson (2006), Encyclopedia of ancient Greece, ISBN 0-415-97334-1, str. 246.
  8. ^ Hendry, str. 299.
  9. ^ J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 210.
  10. ^ A.N. Athanassakis, N.G.L. Hammond, Migrations and Invasions in Greece and Adjacent Areas, American Journal of Philology, 99, 1977, str. 263-266.
  11. ^ T.S. Burns (1991), A history of the Ostrogoths, ISBN 0-253-20600-6, str. 63.
  12. ^ W. Bowden (2003), Epirus Vetus: The Archaeology of a Late Antique Province, Duckworth Archaeology, ISBN 0-7156-3116-0, 2003, str. 196.
  13. ^ Macedonia - Province of the Roman Empire.