Cezarejska Mavretanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mauretania Caesariensis
Cezarejska Mavretanija
rimska provinca
40–429
Glavno mesto Cezareja
Jeziki latinščina, berberski jeziki
Politična struktura rimska provinca
Zgodovinsko obdobje antika
 -  ustanovljena z delitvijo Mavretanskega kraljestva 40
 -  ukinjena po vdoru Vandalov 429
Danes del Zastava Alžirije Alžirija
Zastava Maroka Maroko
Severna Afrika v rimskem obdobju

Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki. Obsegala je večino ozemlja sedanje Alžirije in del Maroka. Glavno mesto province je bila Cezareja (sedanji Cherchell) na sredozemski obali Alžirije, po kateri je dobila svoje ime.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cezarejska Mavretanija je nastala v 1. stoletju n. št., ko je rimski cesar Klavdij razdelil najbolj zahodno afriško rimsko provinco Mavretanijo na provinci Cezarejsko in Tingitansko Mavretanija.

V času cesarjev Dioklecijana (vladal 284-305) in Konstantina I. Velikega (vladal 306-337) je Cezarejska Mavretanija pripadala upravni diocezi Afriki v pretorijanski prefekturi Italiji, medtem ko je Tingitanska Mavretanija pripadala diocezi Hispaniji.

Z Dioklecijanovimi reformami se je najbolj vzhodni del province odcepil kot majhna samostojna provinca Stifilensis, ki je dobila ime po svojem glavnem mestu Sitifis (sedanji Sétif). Provinca je imela pomembno pristanišče Saldae (sedanja Béjaïa) na obali Sredozemskega morja.

Religija[uredi | uredi kodo]

Cezareja je bila pred letom 330 veliko judovsko središče, Sitifis pa eno od središč vojaškega kulta Mitre. V 4. in 5. stoletju se je v Mavretanijo razširilo krščanstvo.

V obdobju germanskega Vandalskega kraljestva, ki so ga leta 430 ustanovili Vandali z Iberskega polotoka, je v vladajočem družbenem razredu trinitarijansko krščanstvo zamenjalo arijanstvo. Vandalsko kraljestvo je okoli leta 533 uničila bizantinska armada pod poveljstvom generala Belizarja, večina Cezarejske Mavretanije pa je kljub temu ostala pod oblastjo lokalnih mavrskih vladarjev, med katerimi je bil tudi Mastigas. Bizantinci so svojo oblast v notranjosti kontinenta vzpostavili šele v 560. in 570. letih. Bizantinski Afriški eksarhat so v 7. stoletju osvojili Arabci. Postal je del muslimanskega Umajadskega kalifata in rimska oblast v Afriki se je s tem končala. Večina nekdanje Cezarejske Mavretanije je postala del najbolj zahodne muslimanske province Magreb (arabsko: al-Maghrib).

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna mavretanska izvozna proizvoda sta bila purpur in dragocen les. Amazigi (Mavri) so bili v Rimu zelo cenjeni vojaki, predvsem lahki konjeniki. Luzij Kvijet je bil eden od najboljših Trajanovih generalov in leta 117 guverner Judeje, Makrin (165 – 218) pa celo rimski cesar.

Vira[uredi | uredi kodo]