Gaj Avgust Oktavijan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gaj Avgust Oktavijan
rimski cesar
Gaj Oktavijan Avgust.
Vladanje 16. januar 27 pr. n. št.19. avgust 14 n. št.
Popolno ime • Gaius Octavius Thurinus (od rojstva do Cezarjeve posvojitve 44 pr. n. št.)
• Gaius Julius Caesar (od 44 dp 27 pr. n. št.)
• Gaius Julius Caesar Augustus (pd 27 pr. n. št. do smrti)
Rojstvo 23. september 63 pr. n. št.
Rim, Rimska republika
Smrt 19. avgust 14 (star 77 let)
Nola, Italija, Rimsko cesarstvo
Pokop Avgustov mavzolej, Rim
Predhodnik Gaj Julij Cezar (kot diktator)
Naslednik Tiberij
Soprog(a) od • Klodija Pulhra 43 do 40 pr. n. št.
Scribonija 40 do 38 pr. n. št.
Livija Drusila 38 pr. n. št. do 14 n. št.
Otroci Julija starejša
Gaj Cezar (posvojen)
Lucij Cezar (posvojen)
Tiberij (posvojen)
Vladarska hiša Julijsko-Klavdijska rodbina (gens Iulii)
Oče biološki Gaj Oktavijan
krušni Gaj Julij Cezar
Mati Atia Balba Caesonia

Gaj Avgust Oktavijan (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski cesar in politik, Cezarjev pranečak, začetnik družine Julijcev, * 63 pr. n. št., † 14.

Po smrti Gaja Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. so se za njegovo zapuščino potegovali trije politiki: Mark Antonij, Cezarjev general in prijatelj ter poveljnik rimske konjenice, Emilij Lepid, manj pomembni general, in Oktavijan, edini Cezarjev sorodnik od treh tekmecev. Cezarjev sin Cezarion, sin Kleopatre, je izpadel iz boja za premoženje, saj je veljal za tujca.

Trije možje so ustanovili drugi rimski triumvirat, brez pristojnosti senata. Kot cilj so si zastavili maščevanje Cezarjeve smrti in razdelitev imperija na tri dele. V Grčiji, pri Filipih, so premagali republikanske zarotnike, ki so v senatu ubili Cezarja. Zarotniki, ki niso bili umorjeni, so naredili samomor; Brutova žena je, denimo, pogoltnila tlečo žerjavico.

Razdelitev rimske države[uredi | uredi kodo]

Po zmagi pri Filipih so si državniki razdelili cesarstvo: Lepid je dobil najmanjši del – provinco Afriko (sever Afrike). Bila je lepa in bogata, a najmanjša, poleg tega pa je dobil tudi zelo majhno vojsko, zato je kasneje stopil tudi na Oktavijanovo stran, kar se mu je obrestovalo. Oktavijan je dobil zahodni del (današnja Španija, Portugalska), Transalpsko Galijo, Apeninski polotok z otoki), Antonij pa preostali vzhodni del imperija, kamor je štela tudi Helada (Grčija) z Makedonijo).

Antonij je hotel maščevati Krasovo smrt z napadom na Partsko cesarstvo, vendar je bil katastrofalno poražen. Kljub temu je za Rimljane dosegel določene ugodnosti, na primer rimski vpliv v Armeniji. Odšel je v Egipt, kjer se je povezal s Kleopatro in postal skrbnik Cezariona, kar je v Rimu zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen (baje je tudi v resnici rad lenaril) in da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v Aleksandrijo. To je izkoristil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti (pri tem se je oblačil v oklep), od 34 do 33 pr. n. št. je prav tako zasedel nova ozemlja, Balkan do Donave, med drugim tudi ozemlje današnje Slovenije (prav v letu njegove smrti se je začela gradnja obzidja Emone) in si s tem pridobival naklonjenost množic.

Obračun z Antonijem se je zgodil leta 31 pr. n. št., saj je Oktavijan je menil, da lahko vlada samo eden. Bitka pri Akciju je potekala na morju, pri obmorskem kraju Akcij. Antonij je svoji vojski poveljeval osebno, medtem ko je Oktavijan bitko zaradi talasofobije (straha pred morjem) spremljal z obale. Tudi Kleopatra je pripeljala svojo vojsko in čakala na razplet. Antonij je izgubljal in zato vojake pustil na cedilu ter s Kleopatro pobegnil v Egipt. Oktavijan je slavil veliko zmago.

Oktavijanova vojska je peš tedne prodirala po Egiptu, Antonijeva se mu je pridružila. Antonij in Kleopatra sta 30 pr. n. št. naredila samomor. S Kleopatro so izumrli Ptolemejci, Egipt pa je postal rimska provinca, s čimer se je končala državljanska vojna. Po starem izročilu, naj bi cesar Avgust mesec Kleopatrine smrti poimenoval po sebi (avgust), vendar si je to zgodbo v resnici izmislil Johannes de Sacrobosco, učenjak iz 13. stoletja.

Oktavijanovo obdobje – Čas rimskega cesarstva[uredi | uredi kodo]

Oktavijan je do leta 28 pr. n. št. uredil razmere v državi. V spomin na umrlega prastrica si je izbral ime Caesar in naziv princeps, (prvi med enakimi), s čimer je zadovoljil senatorje. Tako se je začelo prvo obdobje rimskega cesarstva, ki se imenuje principat, trajalo pa je do leta 284 n. št. Oktavijan je dobil tudi častni naziv Avgust(us), kar pomeni »vzvišeni«. Ko je Lepid prestopil na Oktavijanovo stran, je postal pontifex maximus – vrhovni svečenik. Po Lepidovi smrti je ta naziv dobil Oktavijan. Bil je tudi imperator – vrhovni poveljnik vojske.

Province je razdelil na cesarske in senatne: senatne so lahko upravljali senatorji, s cesarskimi pa je upravljal sam. Egipt je bil še vse do Dioklecijana pod osebno upravo cesarja prek guvernerja.

Avgust je poskušal cesarstvo ohraniti v miru – iz njegovega obdobja izvira izraz Pax Romana, ki pomeni mir pod okriljem Rimskega imperija – državljani so mu zato zelo hvaležni. Državne meje so zaradi dobrega varovanja legij bile varne, predvsem pred Germani z druge strani Rena. Avgust je ustvaril tudi elitno enoto, pretorijance, ki je nadzorovala Apeninski polotok, izbranci so varovali tudi cesarja. Vse do 2. stoletja so jih novačili le med državljani matične rimske države.

Vojna z Germani in smrt[uredi | uredi kodo]

Proti koncu življenja se je Avgust zapletel v vojno z Germani. Poskušal je zasesti ozemlje današnje Nemčije med Renom in Labo, a je Avgust izbral slabega generala, Publija Kvintila Vara, prokuratorja province Gornje Germanije, ki je bil leta 9 poražen v bitki v Tevtoburškem gozdu. V bitki so bile uničene tri rimske legije, rešilo se je le nekaj sto legionarjev.

Ko so cesarju povedali novico o porazu, je domnevno zblaznel in vpil »Var, vrni mi moje legije!« 

Avgust je umrl leta 14 n. št., star sedemdeset let, brez potomcev. Pred smrtjo se je ukvarjal z umetnostjo, podpiral je Vergila in ga prosil, naj spesni tretji antični ep (menil je, da je to pesnikovo poslanstvo). Tako je nastala Eneida.

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gaius Octavius
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gaius Octavius, magistrat
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gaius Octavius
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gaj Avgust Oktavijan
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Marcus Atius Balbus
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Marcus Atius
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Sextus Pompeius
 
 
 
 
 
 
 
Pompeia (teta Pompeja Velikega)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Lucilia
 
 
 
 
 
 
 
Atia Balba Caesonia
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gaius Julius Caesar II.
 
 
 
 
 
 
 
Gaius Julius Caesar III., prokonzul Azije (90 pr. n. št.)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Marcia
 
 
 
 
 
 
 
Julia Caesaris (sestra Julija Cezarja)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Lucius Aurelius Cotta
 
 
 
 
 
 
 
Aurelia Cotta
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Rutilia
 
 
 
 
 
 


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Gaj Avgust Oktavijan
Rojen: 23. september 63 pr. n. št. Umrl: 19. avgust 14
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Julij Cezar
Prvi rimski cesar
27 pr. n. št.-14
Naslednik:
Tiberij