Tiberij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tiberij
2. cesar Rimskega cesarstva
8095 - Roma - Ara Pacis - Tiberio - Foto Giovanni Dall'Orto - 28-Mar-2008.jpg
Doprsni kip cesarja Tiberija
Vladanje 18. september 1416. marec 37
Popolno ime • Tiberij Klavdij (od rojstva do posvojitve
• Tiberij Julij Cezar (od posvojitve do kronanja)
• Tiberij Julius Caesar Avgust (kot cesar)
• Imperator Caesar Divi Augustus filius Augustus (kot imperator)
Rojstvo 16. november 42 pr. n. št.
Rim
Smrt 16. marec 37 (star 77 let)
Misenum
Pokop Avgustov mavzolej, Rim
Predhodnik Avgust, očim
Naslednik Kaligula, pranečak
Soprog(a) • Vipsanija Agripina
• Julia Starejša
Otroci Druz Julij Cezar
• Tiberil
Germanik, posvojenec
Vladarska hiša Julijsko-klavdijska dinastija
Oče Tiberij Klavdij Neron, pretor 42 pr. n. št.
Mati Livija Druzila

Tiberij I., rimski politik in cesar (vladal od 14-37), * 16. november 42 pr. n. št., † 16. marec 37 n. št, Misenum, današnja pokrajina Kampanija, Italija.

Nastop vlade in njene značilnosti[uredi | uredi kodo]

Kot Avgustov posinovljenec in nosilec vseh najpomembnejših funkcij (imperator, tribun in kot najpomembnejšo imperium maius) je brez težav nasledil svojega očeta, saj so bili vsi možni tekmeci že v preteklosti odstranjeni. Senatu se je primernejši kandidat zdel popularen vojskovodja Germanik (brat kasnejšega cesarja Klavdija in oče Gaja Kaligule), vendar je bil prisiljen sprejeti Tiberija. Le-ta se je že za Avgusta izkazal kot uspešen politik in zlasti kot vojskovodja, vendar je bil moteč njegov nasilen značaj, ki je stopil v ospredje zlasti v zadnjem obdobju vlade.

Tiberij je nadaljeval Avgustovo miroljubno zunanjo politiko Pax Romane in utrjeval sistem principata, čeprav mu senat (namreč sistemu) ni bil naklonjen. Toda morali so se sprijazniti z novim položajem. »Sem imperator vojakom, princeps v ljudstvu in gospodar sužnjem«, navaja Tacit v Analih, s čimer je pokazal Tiberijeve težnje po ohranitvi novega političnega reda, ki je pomenil sintezo stare republike in vojaške diktature. Tiberij je posvečal veliko energije v gospodarski razvoj imperija. Značilno je, da velikih vojaških pohodov ni bilo. Rimska vojska je sicer operirala onstran Rena, na Balkanu in Bližnjem vzhodu, vendar je šlo izključno za obrambne operacije brez težnje po teritorialni širitvi države.

Nastop strahovlade[uredi | uredi kodo]

Po letu 30 je Tiberijev režim postal vse bolj tiranski, zlasti ko je pretorijanski prefekt postal Elij Sejan. Sejanova moč je narasla, ko je dal v Rimu skoncetrirati vso pretorijansko gardo, ki jo je Avgust razporedil po italskih mestih. Tiberij je v paranoji preganjal vse resnične in domnevne nasprotnike, zlasti pa pripadnike Klavdijsko-julijanske dinastije. V to ga je pognal Sejan, ki si je hotel zagotoviti nasledstvo. Tako je Tiberij na Sejanovo pobudo dal umoriti lastnega sina Druza (kar Kasij Dion zanika in Druzovo smrt pripiše, kar je najverjetneje, Sejanu).

Zadnja leta[uredi | uredi kodo]

Tiberij se je v drugi polovici svoje vladavine vse bolj zadrževal na rezidenci na otočku Kapri. Tja se je umikal že v času življenja svoje posesivne matere Livije Avguste, ki je Tiberiju pomagala na prestol in se je neprestano vmešavala v državne zadeve tudi po Avgustovi smrti. Sejan je Tiberijevo bivanje na Kapriju podpiral, saj je nadzoroval cesarjevo korespodenco in je bil le-ta njegov ujetnik. Ko je leta 31 Sejan postal sokonzul in dobil funkcijo imperium maius je postalo jasno, da ga je Tiberij izbral za naslednika. To je pomenilo Sejanov konec, saj je najbrž v neučakanosti načrtoval državni udar, vendar so ga razkrinkali in usmrtili. Tiberij je vse do pomladi 37 bival na Kapriju, nato se je odpravil v Rim. Med potjo je marca 37 umrl naravne smrti, čeprav Svetonij in Kasij Dion namigujeta, da ga je dal umoriti naslednik Gaj Germanik.

Problem nasledstva[uredi | uredi kodo]

Avgust je v sistemu principata predvidel nasledstvo v okviru lastne hiše. Sam Tiberij je imel več sinov (Druz, Nero), vendar jih je dal odstraniti Sejan kot nevarne tekmece pri nasledstvu. Po letu 31 sta ostala v okviru Avgustove hiše Klavdij, Tiberijev bratranec, in mladi Gaj, sin Tiberijevega posinovljenca Germanika. Sejan, sicer viteškega izvora, si je skušal zagotoviti nasledstvo tudi v povezavi z vladajočo dinastijo, saj je dal hčer za ženo Klavdiju. Klavdij kot 'slaboumnež' ni prišel v poštev za prestol. Ostal je le Gaj, ki pa je že takrat kazal znake nasilja. Tiberij je njega in Tiberija Gemela, Gajevega bratranca, v oporoki določil za naslednika. Ko je marca 37 umrl, je vlado takoj prevzel Gaj in kmalu zatem dal umoriti Gemela.

Viri[uredi | uredi kodo]

Primarni viri[uredi | uredi kodo]

Tiberij
Rojen: 16. november 42 pr. n. št. Umrl: 16. marec 37
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Oktavijan
Rimski cesar
14-37
Naslednik:
Kaligula