Grčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ελληνική Δημοκρατία
Ellinikí Dhimokratía
Helenska republika
Zastava Grčija2 Grb  Grčija2
GesloΕλευθερία ή Θάνατος
(Prečrkovano: Eleutheria i thanatos)
(Prevod: »Svoboda ali smrt«)[navedi vir]
HimnaΎμνος εις την Ελευθερίαν
(»Himna svobodi«)
Lega Grčija2
Glavno mesto
(in največje mesto)
Atene
38°00′N, 23°43′E
Uradni jeziki Grščina
Upravljanje Parlamentarna republika 1
 -  Predsednik Karolos Papoulias
 -  Ministrski predsednik Kostas Karamanlis
Neodvisnost Od Otomanskega cesarstva 
 -  Zadnja neodvisna grška država: Trapezuntsko cesarstvo 
 -  Razglašena: 25. marca 1821 
 -  Priznana: 1829 
Vstop v EU 1. januar 1981
Površina
 -  skupaj: 131.990 km² (96.
 -  voda (%): 0,8669
Prebivalstvo
 -  ocena 2005: 11.244.118 [1] (74.)
 -  štetje 2001: 10.964.020 [2] 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: 261,018 milijarde USD (37.)
 -  na prebivalca: $23.518 (30.)
HDI (2004) 0,912 (visok) (24.)
Valuta Evro ()2 (EUR)
Časovni pas EET (UTC+2)
 -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .gr 3
Klicna koda +30
1 Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974.
2 Pred letom 2001 je bila valuta grška drahma.
3 Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je sredozemska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčija velja za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širil prek treh celin.

Leži v severnem zmerno toplem pasu.

Okoli dve tretjini prebivalstva živi v mestih. Več kot 4 milijone Grkov živi zunaj meja svoje države. Kar 98 odstotkov Grkov je pripadnikov Grške pravoslavne cerkve, ostali pa so muslimani, rimskokatoličani, evangeličani in Židje. Glavno mesto Grčije so Atene. V njih živi 3.2 milijona ljudi. Največja in najbolj obiskana znamenitost Aten je Akropola, svetišče posvečeno boginji Ateni, po kateri so Atene tudi dobile ime. Grška najvišja točka je gora Olimp, ki meri 2917 m, najdaljša reka pa je Aliakmon, 314 km. V EU je Grčija vstopila 1. januarja leta 1981.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies (grško περιφέρειες), te pa so nadalje razdeljene na 54 prefektur (grško νομός).

  1. Atika
  2. Osrednja Grčija
  3. Osrednja Makedonija
  4. Kreta
  5. Vzhodna Makedonija in Trakija
  6. Epir
  7. Jonski otoki
  8. Severnoegejski otoki
  9. Peloponez
  10. Južnoegejski otoki
  11. Tesalija
  12. Zahodna Grčija
  13. Zahodna Makedonija

Geografija[uredi | uredi kodo]

Grčija je pretežno gorata država (približno 80 % ozemlja sredogorskih območje), reke imajo nizke vodostaje, kratkoročne pretoke in nobena ni plovna, predstavljajo pa naravne poti, saj povezujejo notranjost z morjem. Gozdovi pokrivajo samo 15 % celotne površine, zaradi pogoste suše prevladuje nizko sredozemsko trdolistno grmovje.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Skoraj polovica prebivalstva Grčije živi od kmetijstva. Izredno pomembna gospodarska panoga je turizem. Grčija ima zelo razvejane obale in ugodne biološke razmere, ki omogočajo razvoj obalnih ribolovnih območij, vendar so zaradi naraščujočih potreb turizma ribe v veliki meri uvožene. Dobro je razvito spužvarstvo.

Najpomembnejša industrija v Grčiji je vezana na proizvodnjo aluminija, pomembna je kemična industrija, prav tako tudi tradicionalna proizvodnja obrtniško-manufakturnega tipa in najrazličnejše storitvene dejavnosti.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Od kulturnih rastlin v Grčiji gojijo oljke, fige, agrume in vinsko trto. V dolinah uspevajo tudi žitarice, tobak (izmed največjih proizvajalcev na svetu), sezam, mak, riž, bombaž (največji proizvajalec v Evropi), pridelujejo tudi zelenjavo, povrtnine in sadje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]