Hermes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kip Hermesa, ki si zapenja sandale, Louvre.

Hermes je v grški mitologiji sin Zevsa in nimfe Maie; rojen na gori Cyllene. Je bog pastirjev in čred, zaščitnik popotnikov, trgovcev in tatov, sel bogov. Kot dojenček je bil zelo bistroumen in pretkan. Apolonu je ukradel 50 ovnov. Na svoji poti je celo srečal želvo, si izdelal sandale iz mitre ... Ko je Apolon ugotovil, da mu je nekdo ukradel ovne, je brž začel poizvedovati, kdo bi lahko to bil. Vendar pa ni mogel sprejeti, da ga je tako pretental nedolžen dojenček, zato sta se odpravila k Zevsu, da bi on to razsodil. Apolon je tako s Hermesom zamenjal liro za ovne.

Hermesovi atributi so zlata palica, imenovana kaducej, srebrni krilati sandali, krilata kapa, torba.

Vodil je duše umrlih v podzemlje. V rimski mitologiji mu je enak Merkur

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]