Korintski prekop

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Korintski prekop

Korintski prekop je prekop med polotokom Peloponez in celinsko Grčijo, ki je bil zgrajen med leti 1881 in 1893. Povezuje Korintski zaliv v Jonskem in Saronski zaliv v Egejskem morju. V dolžino meri 6,3 km, globok je 8 m, širok pa 24,6 m (širina pri dnu znaša 21 m).

Ideje o morski povezavi prek Korintske ožine so se pojavljale že v antiki. Med drugimi so poznani tovrstni načrti rimskih cesarjev Julija Cezarja in Nerona, vendar sta oba umrla, preden se je projekt resneje začel. Projekt je znova oživel po uspešnem odprtju Sueškega prekopa v 70. letih 19. stoletja.

Tudi Korintski prekop velja za enega velikih gradbenih dosežkov konca 19. stoletja. Manjšim ladjam prihrani 400 km dolgo pot okrog Peloponeza, za sodobne tovorne ladje pa je preozek in preplitev. Danes ga uporabljajo večinoma turistične ladje, skozenj jih letno pluje okrog 11.000. Ob obeh obalah sta potopna cestna mostova, ki se ob prehodu ladje spustita do dna, vzdolž preostanka kanala pa so bregovi dovolj visoki in jih povezujejo klasični mostovi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 37°56′04″N 22°59′02″E / 37.93444°N 22.98389°E / 37.93444; 22.98389