Atena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atena
Boginja modrosti, vojaške discipline, božanske inteligence, tkanja in obrti;
zaščitnica Aten
Athena type Velletri.jpg
Atena s šlemom Velletrijevega tipa. Rimska kopija (1. stoletje) grškega izvirnika, ki ga je okrog 430 pr. n. št. ustvaril Krezil. Louvre, Pariz
Grški zapis: Άθηνά
Ἀθήνη
Prebivališče: Olimp
Simbol: sova, oljka, kača, egida, čelada, oklep, kopje, amulet Gorgoneion
Starši : Zevs, Metida
Sorodniki: polbrat Porus
Otroci: pastorek Erihtonij
Poistovetenje: Minerva

Aténa (grško Άθηνά, Athēnâ ali Ἀθήνη, Athénē; dorsko Άσάνα, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje). Imenovali so jo tudi Atena Palada ali Atena Palas. Je hči Zevsa in Metide. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr. Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji (theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος, Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nike. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa[1]), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Ateno so kot zaščitnico mesta (Atena Polias, »Atena Mestna«) častili po vsej Grčiji, Posebno razmerje pa je imela do Aten, na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje in mesta.[2] Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, kjer je Atena tam že od najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (Athenai).[3] Atena je bila namreč v Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.[4] Nekatere najdbe kažejo, da je bila v začetku Atena bodisi sova bodisi splošneje ptičja boginja. V tretji knjigi Odiseje privzame obliko morskega orla. Njena egida je morda ostanek kril;[5] na arhaični lončevini z rdečimi liki je namreč prikazana s krili.

V olimpijskem panteonu je bila Atena poustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z Metido, boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta[6]. Da bi se izognil posledic Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne. Vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje ob tem povzroča Zevsu hude bolečine in Prometej, Hefajst, Hermes ali Palemon (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (labrida Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.

Po fragmentih, pripisani pollegendarnemu feničanskemu zgodovinarju Sanhuniatonu, domnevno napisanih pred Trojansko vojno, je bila Atena hči Kronusa, kralja Biblos, ki naj bi obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril Atiko Ateni.

Ime, etimologija in izvor[uredi | uredi kodo]

Giustinianijeva Atena, rimska kopija grškega kipa Atene Palade (Vatikanski muzeji)

Ime Atena je morda lidijskega izvora.[7] Morda gre za skovanko, deloma sestavljeno iz tirzenijskega »ati«, kar pomeni »mati«, in imena hurijske boginje Hanahane, marsikje okrajšanega v »Ana«. v mikejski grščini se morda pojavi v enem samem napisu v tablicah v linearni pisavi Btablicah: A-ta-na-po-ti-ni-ja se pojavi v besedilu iz pozne minojske dobe II »Soba kočijaških tablic« v Knososu, najzgodnejšem ohranjenem arhivu v linearni pisavi B.[8] Čeprav to frazo pogosto prevajajo kot »Ljubica Atena«, dejansko pomeni »potnia At(h)ana«, kar morda pomeni »Gospa Aten«;[9] ni jasno, ali se to nanaša na mesto Atene.[10] Pojavi se tudi A-ta-no-dju-wa-ja, končni del črkovanja v linearni pisavi B grškega izraza Diwia (mikejsko di-u-ja ali di-wi-ja).

V dialogu Kratilos Platon razloži izvor imena Atene s pogledi starih Atenčanov,[11] iz A-theo-noa (A-θεο-νόα) ali E-theo-noa (H-θεο-νόα), kar pomeni »božji um« (Kratilos 407b). Platon, pa tudi Herodot, sta opazila, da so prebivalci Saisa v Egiptu častili boginjo, katere egipčansko ime je bilo Neit;[12] istovetili so jo z Ateno. (Timej 21e), (Zgodbe 2:170-175).

Pridevki in častilni naslovi[uredi | uredi kodo]

V pesništvu je od Homerja naprej najpogostejši pridevek Atene glaukopis (γλαυκώπις), kar bi lahko prevedli kot »svetlooka« ali »s svetlečimi se očmi«. Gre za kombinacijo besed glaukos (γλαύκος, s pomenom »svetleč«, »srebrn« in pozneje »modrozelen« ali »siv«) in ops (ώψ, »oko«, ponekod tudi »obraz«). Zanimivo je, da iz istega korena izhaja tudi glaux (γλαύξ, »sova«), domnevno zaradi izrazitih oči. Ptica, ki vidi ponoči, je tesno povezana z boginjo modrosti: na arhaičnih slikah je Atena pogosto upodobljena s sovo na svoji glavi. Kot že omenjeno, je bila Atena v začetku morda ptičja boginja, podobno kot neznana boginja, upodobljena s sovami, krili in ptičjimi kremplji na Burneyevem reliefu, mezopotamskem terakotnem reliefu iz začetka drugega tisočletja pred našim štetjem.

V Iliadi (4,514), Homerjevih himnah in Heziodovi Teogoniji ima Atena nenavaden pridevek Tritogeneia. Pomen tega izraza je nejasen. Morda kaže na to, da je bil po nekaterih prvotnih mitih njen oče morski bog Triton,[13] ali pa, kar je manj verjetno, da se je rodila blizu jezera Triton v Afriki. Pridevek bi lahko pomenil tudi »trojno rojena« ali »tretjerojena«, kar bi se lahko nanašalo na to, da je tretja hči Zevsa ali da se je rodila iz Metide, Zevsa in same sebe. Po nekaterih legendah je namreč prvi Zevsov otrok po Artemidi in Apolonu, po drugih pa je Zevsov prvi otrok sploh.

Kot sodnica Orestu za umor njegove matere Klitajmnestre je dobila tudi pridevek Athena Areia.

Palas in Atena: Atena Palada[uredi | uredi kodo]

Ateno so pogosto imenovali Atena Palada (starogrško Παλλάς Άθήνη, novogrško Παλλάς Αθηνά). Pridevek izhaja od dvoumne osebe, imenovane Palas, ponekod moškega, drugje ženske, omenjene samostojno le kot družina značajev v Vergilovi Eneidi. Po nekaterih viri je bila Palada, družabnica Atene, hči boga Tritona, Ateninega krušnega očeta. Atena je Palado ubila, kar se je po nekaterih različicah zgodilo nenamerno. V pelazgijski različici mita o njenem rojstvu je bila Palada Atenina prijateljica in jo je Atena po nesreči ubila v bojni igri. Paladino ime si je potem nadela v znak žalovanja.[14] Poleg tega je iz drevesnega debla izdolbla leseno častilno sliko (xoanon) Palade, paladij, ki ga je pustila Zevsu. Pozneje se je za paladijem skrila Elektra, ko jo je zapeljeval Zevs. Ko ga je zevs odrinil, je padel na ilijsko (Troja) zemljo, kjer mu je Ilus zgradil svetišče.

V Homerjevi himni Hermesu je bil Palas oče boginje lune Selene. Po drugih različicah je bil Palas eden od velikanov, ki jih je Atena ubila v Gigantomahiji; po tem je kot varovalno egido vselej nosila kozjo kožo, obrobljeno s htonskimi Palasovimi kačami. Morda pa je Palasa absorbirala in nadomestila subtilneje. Walter Burkert pravi, da je Atena »Atena Palada, Pallas Athenaie, tako, kot je Hera Argoška Here Argeie«.[15] Za Atenčane je bila, kot opozori Burkert, preprosto »Boginja«, he theos, kar je gotovo starodaven naslov.

Drugi častilni naslovi[uredi | uredi kodo]

Atena je imela še mnoge druge častilne naslove. Kot zavetnica obrtnikov in rokodelcev je imela pridevek Atena Ergane. Na Akropoli, posebno na festivalu Panateneja, so Ateno častili s pridevkom Atena Partenos (»devica«). V bitki je vodila s pridevkom Athena Promachos. Kot zaščitnica Aten in Akropole, pa tudi drugih mest, npr. Argosa, Šparte, Lindosa in Larise, je imela pridevek Athena Polias (»Mestna«). Kot izumiteljica kočije je dobila pridevek Atena Hipeja ali Atena Hipija; pod tem naslovom so jo častili v Atenah, Tegeji in Olimpiji. Kot Atena Hipeja je imela druge starše, namreč Pozejdona in Polifo, hčer Okeana.[16][17]. V teh mestih je bilo Ateni posvečeno svetišče pogosto najpomembnejše svetišče akropole.[18]

Partenon, tempelj Atene Partenos

Ateno so po atenski zasedbi pogosto istovetili z Afejo, krajevno boginjo otoka Egina.

Zgodbe[uredi | uredi kodo]

Erihtonij[uredi | uredi kodo]

Atena s šlemom in cisto in Erihtonij v obliki kače. Rimska umetnost, 1. stoletje, Louvre.

Po pripovedovanju Apolodora je Hefajst Ateno neuspešno poskusil posiliti. Njegovo seme je padlo na tla in iz Zemlje, Gaje, se je rodil Erihtonij. Atena je otroka nato vzgojila kot krušna mati. Po drugi različici je seme padlo na Atenino nogo. Obrisala si ga je s kosom volne, ki ga je odvrgla na tla. Erihtonij se je nato rodil iz tal in volne. Še ena varianta pravi, da se je Hefajst želel poročiti z Ateno, vendar je ta na poročni postelji izginila. Hefajst je tako seme izbrizgal na tla. Atena je otroka pustila v zabojčku trem sestram, Hersi, Pandrosi in Aglavri in jih posvarila, naj ga nikoli ne odprejo. Aglavra je cisto kljub temu odprla in v njej zagledala otroka in prihodnjega kralja, Erihtonija, v obliki kače. Ob tem prizoru sta Hersa in Pandrosa znoreli. S skokom z Akropole sta se ubili.

Aglavra[uredi | uredi kodo]

Po eni od različic mita, zapisani v Ovidovih Preobrazbah, se Hermes zaljubi v Herso. Hersa, Aglavra in Pandrosa oddidejo v svetišče žrtvovati Ateni. Hermes od Aglavre zahteva, da mu pomaga pri zapeljevanju Herse. Aglavra v zameno od Hermesa zahteva denar in zapelje Herso.[19] Atena želi Aglavro kaznovati in ukaže Ljubosumnosti, naj pokvari njena čustva. Ljubosumnost uboga njena povelja in okuži Herso. Aglavra se spremeni v kamen.[20]

Arahne[uredi | uredi kodo]

Žena po imenu Arahne se je nekoč hvalila, da tke celo bolje kot Atena, boginja tkalstva. Atena se ji je prikazala kot stara ženica in ji rekla, naj se pokesa svoje hvalisavosti, vendar jo je Arahna namesto tega rajši pozvala na dvoboj. Atena odvrže svojo preobleko in dvoboj se začne. Atena stke prizor spora s Pozejdonom o Atenah, Arahne pa stke prizor, ki se posmehuje Zevsu in njegovim številnim ženam. Atena ob njenih sposobnostih (dvoboj ni nikoli odločen) in izbiri motiva (saj je konec koncev Zevsova najljubša hči) pobesni. V jezi uniči delo Arahne. Arahne je v dvoboju tako ponižana, da se obesi. Atena svoje dejanje obžaluje in spremeni Arahne v prvega pajka, ta pa si s tkanjem mreže lovi hrano.[21]

Perzej in Meduza[uredi | uredi kodo]

Doprsni kip Atene v Münchenski gliptoteki.

Atena je vodila Perzeja pri uničenju Meduze, nevarnega ostanka starega predolimpijskega reda, ta pa ji je v znak hvaležnosti podaril njeno glavo, ki jo je pritrdila na svojo egido (ščit). S tem se je še bolj zaščitila, saj je Meduzina ostudna glava ohranila svojo sposobnost spreminjati ljudi v kamen tudi po smrti.

Pri tem pa je Meduzo v spako spremenila ravno Atena. Prvotno je bila Meduza edina lepotica med tremi gorgonami, vendar pa je v Ateninem svetišču občevala s Pozejdonom (ali pa jo je ta posili). Po odkritju onečaščenja svojega svetišča je Atena za kazen Meduzo spremenila v podobo, enako svojim sestram. Meduzini lasje so se spremenili v kače, njen pogled je vsakogar spremenil v kamen, spremenjen pa je bil tudi njen spodnji del telesa. S tem je izgubila vsakršno možnost intimnosti z moškim.

Herkul[uredi | uredi kodo]

Atena je Herkula poučila, kako naj z nemejskega leva z uporabo levovih lastnih krempljev odre kožo. Levje krzno je postalo skupaj s palico iz lesa oljke, ki jo je uporabil v boju, Herkulovo značilno oblačilo. Atena mu je pomagal tudi pri nekaterih drugih nalogah.

Tejrezij in Kariklo[uredi | uredi kodo]

Po eni od različic mita o Tejreziju je Tejrezija oslepila Atena, ko jo je ta našel golo. Njegova mati Kariklo jo je prosila, naj razveže svoj urok, vendar Atena tega ni znala storiti. Namesto tega ga je obdarila s sposobnostjo prerokovanja.[22]

Odisej[uredi | uredi kodo]

Odisej si je s svojo zvito in pretkano naravo hitro pridobil simpatije Atene, vendar pa mu je ta pri vračanju domov v glavnem pomagala le posredno (s prišepetavanjem misli). Atena mu lahko pride bolj otipljivo pomagat šele, ko ga naplavi na otok, kjer Nausikaa pere svoja oblačila. Prikaže se v Nausikaajinih sanjah in poskrbi, da princesa reši Odiseja in ga pošlje na otok Itako. Tam se Atena prikaže tudi Odiseju in ga pouči o vsem, kar mora vedeti, da si bo doma spet pridobil svoje kraljestvo. Zakrije ga v starca, tako da ga tožniki in Penelopa ne bodo spoznali in mu pomaga premagati tožnike.

V klasični umetnosti[uredi | uredi kodo]

Atena na spodnji strani kovanca Atalosa I.

Ateno so navadno upodabljali stoje v oklepu in s šlemom, ki ga je nosila visoko na čelu kot klobuk. V rokah ima sulico in ščit z glavo gorgone Meduze. Tak je bil tudi 36 metrov visok danes izgubljeni Fidasov kip Atene Partenos iz zlata in slonovine, ki je stal v Partenonu. Atena je pogosto upodobljena tudi s sovo, ki ji sedi na ramah. Žalujoča Atena je relief iz približno 460 pred našim štetjem, na katerem je Atena upodobljena kot utrujena in razčustvovana. Na starejših arhaičnih upodobitvah na lončevini s črnimi liki je Atena upodobljena z nekaterimi minojskimi značilnostmi, npr. z velikimi ptičjimi krili.

Razen po atributih so od petega stoletja pr. n. št. naprej Ateno precej dosledno upodabljali tudi po njenem izgledu. Na obrazu je najbolj opazen malce visok nos z visokim mostičkom, ki se zdi skorajda kot naravni podaljšek čela. Oči so nekoliko vdrte. Ustnice so navadno polne, vendar pa so usta precej ozka, navadno le malce širša od nosu. Vrat je malce predolg. Skupni vtis je mirna in malce vzvišena lepotica.

Upodobitve v kasnejših obdobjih[uredi | uredi kodo]

Novoklasicistični kip Atene pred stavbo avstrijskega parlamenta na Dunaju

Atena (Minerva) je upodobljena na panamsko-pacifiškem spominskem kovancu iz leta 1915 za 50 ameriških dolarjev. Z 2,5 unčami (78 g) zlata je to po teži največji kovanec, ki ga je kdaj kovala Kovnica Združenih držav Amerike. To je bil prvi kovanec za 50 dolarjev, ki ga je izdala Kovnica ZDA in do kovanja platinastih kovancev za 100 dolarjev leta 1997 ni obstajal noben večji. Po vrednosti, natisnjeni na sprednji strani kovanca v prilagojenih dolarjih, je seveda največja denominacija, ki jo je kdaj izdala Kovnica ZDA, 1915.

Atena je simbol Tehnične univerze v Darmstadtu, Nemčija.

Atena je ime tudi dvema likoma tako v prvotni kot tudi v poustvarjeni znanstvenofantastični nanizanki Bojna ladja Galactica.

Atenin šlem je osrednja značilnost perjanice Vojaške akademije Združenih držav Amerike .

Atena je tudi vir vpliva na feministične teologinje, kot je npr. Carol P. Christ.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zevsa so imenovali tudi »Zevs Egidonosec«
  2. ^ »Ali se je boginja imenovala po mestu ali mesto po boginji je starodavno vprašanje«« (Burkert, str. 139).
  3. ^ Ruck and Staples, str. 24.
  4. ^ Ali je njeno ime bilo del eteokretskega jezika bomo vedeli šele, ko bo razvozlana Linearna pisava A.
  5. ^ Frederick John Kluth, »The Role of Athena in Ancient Greek Art« (v angleščini)
  6. ^ Primerjaj s prerokbo o Tetidi.
  7. ^ G. Neumann, [naslov članka manjka] Kadmos 6 (1967).
  8. ^ Kn V 52 (besedilo 208 v Ventris in Chadwick).
  9. ^ Palaima, str. 444.
  10. ^ Burkert, str. 44.
  11. ^ »To je resnejša stvar in mislim, da bi tu, prijatelj, sodobni razlagalci Homerja lahko pomagali pri razlagi stališča starih. Kajti večina od njih v svojem tolmačenju pesnika trdi, da je imel pri Ateni v mislih »um« (nous) in »razum« (dianoia) in zdi se, da je imel stvaritelj imena o njej eno samo predstavo; in prav zares jo imenuje s še višjim naslovom, »božji razum« (Thou noesis), kot da bi hotel reči: to je ona, ki ima boljši um kot drugi. Niti se ne bi kaj dosti motili, če bi predpostavili, da je avtor imena želel to boginjo poistovetiti z moralnim razumom (en ethei noesin) in ji je tako dal ime ethonoe; tega pa so bodisi on bodisi njegovi nasledniki spremenili v domnevno lepšo obliko in jo poimenovali Atena«. (Kratilos 407b).
  12. ^ »Prebivalci častijo boginjo ustanoviteljico. V egipčanskem jeziku jo imenujejo Neit in trdijo, da je ista kot helenska Atena. So veliki prijatelji Atenčanov in pravijo, da so na neki način povezani z njimi.«. ( Timej 21e)
  13. ^ Karl Kerenyi domneva, da »Tritogeneia« ni pomenilo, da se je rodila iz vode same. Ime Triton se namreč zdi povezano z vodo na splošno« (Kerenyi, str. 128).
  14. ^ Graves, str. 51.
  15. ^ Burkert, str. 139.
  16. ^ [1]
  17. ^ [2]
  18. ^ Burkert, str. 140.
  19. ^ Ovid, Preobrazbe, X. Aglavra, Knjiga II, 708-751.
  20. ^ Ovid, Preobrazbe, XI. Ljubosumnost. Aglavra posledično spremeni v kip, knjiga II., 752-832.
  21. ^ Ovid, Preobrazbe,I. Palada in Arahne, Knjiga VI., 1-145; čustvo, ki prežema Ovidovo pripoved, in opis človeških čustev kažejo na pozen datum nastanka različice.
  22. ^ Graves, Robert, The Greek Myths I,«The Nature and Deeds of Athena« 25.g.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Atena so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki

Sorodni članki[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini
v slovenščini

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

v angleščini
  • Burkert, Walter, 1985. Greek Religion (Harvard).
  • Graves, Robert, (1955) 1960. The Greek Myths popravljena izdaja.
  • Harrison, Jane Ellen, 1903. Prolegomena to the Study of Greek Religion.
  • Kerenyi, Karl, 1951. The Gods of the Greeks (Thames and Hudson).
  • Palaima, Thomas, 2004. »Appendix One: Linear B Sources.« V Trzaskoma, Stephen, et al., izd., Anthology of Classical Myth: Primary Sources in Translation (Hackett).
  • Ruck, Carl A.P. and Danny Staples, 1994. The World of Classical Myth: Gods and Goddesses, Heroines and Heroes (Durham, NC).
  • Telenius, Seppo Sakari, 2005 in 2006. Athena-Artemis.
  • Ventris, Michael in John Chadwick, 1973. Documents in Mycenaean Greek (Cambridge).