Francoska revolucija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Francoska revolucija je potekala med letoma 1789 in 1799 v Franciji.

V Franciji je Ludvik XVI. zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi. V prehodu v 19. stoletje so nastopile zahteve po reformah. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika ni bila uspešna.

Vso politično oblast sta imela plemstvo in duhovščina. Živeli so v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini.

Meščanstvo je ostalo brez političnih pravic in moralo je plačevati visoke davke. Številni meščani so se povezali z delom nezadovoljnega plemstva. Začeli so upor proti absolutni kraljevi oblasti in fevdalnemu sistemu.

Vzroki za revolucijo[uredi | uredi kodo]

  • Nesposobnost in razkošno življenje francoskega kralja
  • Nepravična delitev francoske družbe
    • duhovščina
    • plemstvo
    • meščani, kmetje, delavci

V neenotnosti slojev so se skrivali glavni vzroki za francosko revolucijo.

Ideje razsvetljenstva:

Potek revolucije[uredi | uredi kodo]

Prvi del revolucije (1789 - 1791)[uredi | uredi kodo]

Napad na Bastiljo
  • v začetku 1789 je Ludvik XVI. sklical štiri finančne ministre in z njihovo pomočjo poskušal rešiti bankrotirano državo. Vsi štirje so mu svetovali, naj obdavči plemstvo, kralj pa tega ni hotel, ker se je bal, da se bo obrnilo proti njemu.
  • maja 1789 mu ni preostalo drugega, kot da skliče generalne stanove, ki niso zasedali že od leta 1614.
  • zahteva tretjega stanu je bila, da morajo biti glasovi poslancev enakovredni; priviligirana stanova se s tem nista strinjala
  • tako so se poslanci tretjega stanu razglasili za edino zastopstvo francoskega ljudstva (17. junija 1789 razglasijo narodno skupščino)
  • 14. julija 1789 (napad na Bastiljo): začetek revolucije
  • 4. in 5. avgusta 1789 odpravljeni preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine (odpravljeni stanovi in obveznosti podložnikov brez plačila odškodnine); razglasili enakost pred zakonom in enakost v obdavčenju
  • 26. avgusta 1789 je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana; geslo revolucije: svoboda (liberté), enakost (égalité), bratstvo (fraternité)
  • francoske revolucionarje je zajel strah pred zaroto plemstva, krepilo se je nezaupanje, nadzori ljudi, aretacije
  • plemiči so pobegnili v tujino, s seboj odpeljali premoženje in začeli delovati proti revoluciji
  • gospodarska kriza prizadane najrevnejše, povečalo se je število revežev, beračev, razbojniških skupin - za zaščito ustanovijo narodno gardo, ki je postala pomembno delo revolucionarne vojske
  • 3. septembra 1791 je bila sprejeta ustava; ustavna monarhija (šibko oblast ima še vedno kralj, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica omejena na premoženje - volilni cenzus)

Drugi del revolucije (1791 - 1793)[uredi | uredi kodo]

  • meščanstvo postaja vse bolj razdvojeno
  • izoblikovali sta se dve struji revolucionarjev:
    • žirondisti, ki so jih podpirali bogati meščani
    • jakobinci, ki so jih podpirale nižje in revnejše ljudske množice
  • Francija dobiva vse več sovražnikov: Francija v vojni z Avstrijo in Prusijo
  • kralja z družino na begu ujamejo, očitajo mu veleizdajo, ga odstranijo in obglavijo
  • razpisane nove volitve, na podlagi splošne volilne pravice
  • 21. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in razglasil Francijo za republiko
  • zaradi kraljeve usmrtitve sovražniki Francije postanejo še Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Sardinija, Portugalska, in Papeška država.

Tretji del revolucije (1793 - 1794)[uredi | uredi kodo]

  • deželo zajame splošno pomanjkanje in nezadovoljstvo (francoska vojska doživlja poraze)
  • oblast prevzamejo jakobinci
  • voditelj Maximilien Robespierre se odloči, da bodo načelo revolucije iz leta 1789 uveljavili s silo - jakobinska diktatura
  • uvedli splošno oborožitev (ljudska vojska), odprava fevdalizma, zakon o najvišjih dopustnih cenah, nova ustava; nasilje, obsojanja na smrt, zapiranje cerkva
  • uvedli so nov koledar, ki se je začel z 22. septembrom 1792, ko je bila razglašena republika, sedemdnevni teden so zamenjali z desetdnevnim, pri čemer je bil deseti dan praznik. Dvanajst mesecev je ostalo, toda spremenili so imena. Pesnik Fabre d'Eglantine je dal čarobna nova imena. Trije pomladni meseci so bili germinal, floreal, prairial; poletni so bili messidor, thermidor, fructidor; jesen je vladala v vendemiairu, brumairu, frimairu; zima pa je bila v mesecih niviosa, pluviosa in ventosa.
  • razcep med jakobinci:
    • leva struja (Robespierre) - za razglasitev
    • desna struja (Danton) - za zbližanje z buržoazijo
  • Robespierra usmrtijo (27. julij 1794)
  • na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije
  • nastopi obdobje kapitalizma

Pomen francoske revolucije[uredi | uredi kodo]

Revolucija predstavlja prelomnico v človeški zgodovini: pričel se vzpon meščanstva, ki je postavilo temelje poznejšim sistemom parlamentarne demokracije. Za vzpon na oblast ni bila več potrebna »modra kri«, temveč denar in sposobnosti. Uveljavila je nova načela, ki so ljudem vsaj v izhodiščih ponujale enake možnosti za uspeh: svobode govora, tiska, človeške vesti, enakost državljanov pred zakoni in zaščito zasebne lastnine.

Po drugi strani je dolgo obdobje družbenih nemirov povzročilo pomanjkanje, povečano število revežev in gospodarsko nazadovanje. Na koncu je številne pomembnejše položaje spet zasedlo plemstvo.

Francoska revolucija je prikaz bliskovite evolucije človeške družbe, saj se je Francija v pičlih petih letih prelevila kar petkrat. Iz fevdalne absolutistične monarhije je nastala ustavna monarhija, ki je z zaprtjem kralja Ludvika XVI. prešla v meščansko republiko, z obglavljenjem istega kralja in žirondincev pa v komunistično komuno, ki je prerasla v kult osebnosti in diktaturo enega človeka in je najbrž služila za zgled mnogim komunističnim voditeljem poznejše dobe, pa tudi Napoleonu kot vzhajajoči zvezdi bodoče vojaške diktature.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]