Gruzija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
საქართველო
Sakartvelo
Gruzija
Zastava Gruzije Grb  Gruzije
Zastava
Gesloძალა ერთობაშია  (gruzinsko)
»Moč je v enotnosti«
Himna: "Tavisupleba"
»Svoboda«
Lega Gruzije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Tbilisi
41°43′N, 44°47′E
Uradni jeziki gruzinščina1
Demonim Gruzínec, Gruzínka
tudi Grúzijec, Grúzijka
Upravljanje polpredsedniška unitarna republika
 -  predsednik Giorgi Margvelašvili
 -  predsednik vlade Irakli Garibašvili
Združitev
 -  gruzinskih kraljestev Kolhide in Iberije:
ok. 2000 pr. n. št. 
 -  združitev gruzinskega kraljestva:
1008 n. št. 
 -  Demokratična republika Gruzija:
26. maj 1918 
 -  neodvisnost od
Sovjetske zveze
razglašena:
dokončno udejanjena:


9. april 1991
25. december 1991 
Prebivalstvo
 -  ocena 2005: 4.661.4732 (117.)
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 17,79 milijard USD (122.)
 -  na prebivalca: 3800 USD (119.)
HDI (2004) Rast 0,743 (srednji) (97.)
Valuta lari (ლ) (GEL)
Časovni pas UTC (UTC+4)
Vrhnja domena (TLD) .ge
Klicna koda +995
Zavetnik Sveti Jurij, Devica Marija
1 V Avtonomni republiki Abhaziji tudi abhaščina.
2 Iz Svetovnega podatkovnika CIE.[1] Tistih delov Abhazije in Južne Osetije, ki niso pod nadzorom Gruzije, število prebivalcev ne vključuje.
Georgia cities01.png

Grúzija (gruzinsko საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) (med leti 1990 in 1995 znana kot Repúblika Grúzija) je obmorska država na jugu Kavkaza ob severovzhodni obali Črnega morja. Ta nekdanja sovjetska republika na severu meji na Rusijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Turčijo in Armenijo, na zahodu pa na Črno morje. Je čezcelinska država na stiku med vzhodno Evropo in zahodno Azijo.

H Gruziji uradno spadata še avtonomni pokrajini Južna Osetija in Abhazija, vendar Tbilisi nima nadzora nad njima. Podobno napete razmere so tudi v tretji avtonomni pokrajini Adžariji, ki zaenkrat še priznava oblast Tbilisija.

Ozemlje današnje Gruzije je bilo poseljeno že v stari kameni dobi. V antiki sta nastali državi Kohlida in Iberija, ki sta predstavljali temelje gruzinske kulture in državnosti. Gruzija je že v 3. stol. prevzela krščanstvo, leta 1008 pa je bila združena v enotno monarhijo. Država je doživljala obdobja razcveta in nazadovanja, dokler je niso v 16. stol. razdelili na več manjših političnih entitet. Carska Rusija je priključila ozemlje med leti 1801 to 1866. Po oktobrski revoluciji je nastala kratko živeča Demokratična republika Gruzija (1918-1921), ki jo je rdeča armada zatem priključila k Sovjetski zvezi. Neodvisnost je spet dobila leta 1991, po obdobju kaosa, gospodarski krizi in državljanski vojni so se razmere konec devetdesetih let umirile. Po žametni revoluciji vrtnic leta 2003 je Gruzija dobila prozahodno usmerjeno reformistično vlado, katere cilji so vključitev v zvezo NATO ter vrnitev separatističnih regij nazaj pod centralno oblast. Zaradi teh ciljev so se v zadnjem času poslabšali odnosi Gruzije z Rusijo.

Gruzija je zelo raznolika dežela. Podnebje prehaja od alpskega na Kavkazu do subtropskega ob črnomorski obali. Vinogradništvo, ki še zdaj predstavlja pomemben del gospodarstva, je prisotno že od prazgodovine. Zaradi strateške lege je Gruzija zanimiva tudi za evrazijske energetske projekte.

Gruzija je parlamentarna demokracija, organizirana kot polpredsedniška unitarna republika. Je članica OZN, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije in Črnomorske zveze za gospodarsko sodelovanje.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]