Južna Osetija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Хуссар Ирыстон / Khussar Iryston (osetinsko) Южная Осетия / Yuzhnaya Osetiya (rusko) სამხრეთი ოსეთი / Samkhreti Oseti (gruzinsko) Republika Južna Osetija
Himna: Himna Južne Osetije
Zemljevid Južne Osetije
Glavno mesto		Činvali 42°14′N, 43°58′E
Uradni jeziki		osetinščina, ruščina1
Upravljanje		republika
-	predsednik	Edvard Kokoiti
-	predsednik vlade	Boris Čočijev (namestnik)
Razglasitev neodvisnosti od Gruzije
-	razglasitev:	28. november 1991
-	priznanje (Rusija):	26. avgust 2008
-	priznanje (Nikaragva):	3. september 2008
Površina
-	skupaj:	3,900 km²
-	voda (%):	zanemarljivo
Prebivalstvo
-	ocena 2000:	70.000
-	gostota:	18/km²
Valuta		ruska rublja (RUB)
Časovni pas		(UTC+3)
1	Ruščina je razširjena v državnih ustanovah.

Južna Osetija (rusko Респу́блика Ю́жная Осе́тия, osetinsko Республикæ Хуссар Ирыстон, gruzinsko სამხრეთი ოსეთი: Samkhreti Oseti)) je mednarodno nepriznana, vendar de facto neodvisna republika znotraj Gruzije. Južna Osetija je formalno večinoma del gruzijskega območja Šida Kartli, njeni deli pa segajo na ozemlje območij Rača-Lečhumi-Kvemo Svaneti, Imereti in Mcheta-Mtianeti. Na severu meji na rusko republiko Severno Osetijo-Alanijo.

Čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in jo izborila v vojni z Gruzijo, je ne priznava nobena suverena država razen Rusije in Gvatemale, Gruzija pa ji tudi odreka ozemeljsko celovitost; gruzijska vlada jo kliče s starinskim imenom Samačablo, ali v zadnjem času Chinvalska regija (po glavnem mestu republike).

Gruzija Rusiji očita, da ves čas vojaško pomaga Južni Osetiji, ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu. V juniju 2004 je južnoosetijski predsednik med obiskom v Moskvi tudi formalno zaprosil za priznanje republike in njeno vključitev v Rusko federacijo.