Evropski parlament

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (José Barroso)
Barosova komisija

Svet ministrov in Evropski svet

Predsedništvo:  (Nemčija)

Parlament

Predsednik:  (Jerzy Buzek)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke



Evropski parlament je parlamentarni organ Evropske unije, ki skupaj s Svetom Evropske unije predstavlja zakonodajno telo EU.

Poslance izvolijo državljani EU vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah. Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu.

Volitve v Evropski parlament[uredi | uredi kodo]

Glavna dvorana evropskega parlamenta Strasbourgu

Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet let (zadnje volitve v Evropski parlament so potekale leta 2009) na neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je danes 766[1] in delujejo v sedmih poslanskih skupinah, največji pa sta skupina Evropske ljudske stranke in skupina socialistov. Vsaka država ima določeno število poslancev (Nemčija 99, Luksemburg 6). Poslanci niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.

Slovenci so prvič volili poslance Evropskega parlamenta leta 2004, tj. takoj po pridružitvi Evropski uniji. Slovenskih poslancev je sedem, vendar vendar jih bo od leta 2014 v skladu z Lizbonsko pogodbo osem.

Volitve 2009[uredi | uredi kodo]

Zadnje volitve v Evropski parlament so potekale med 4. in 7. junijem 2009. Število sedežev po posameznih političnih skupinah je naslednje:

V Sloveniji je EPP dobila 3 glasove ter S&D in ALDE po 2 glasova.

Vloga Evropskega parlamenta[uredi | uredi kodo]

Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v Strasbourgu, preostala zasedanja potekajo v Bruslju, seje odborov (17 stalnih odborov) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik Evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino. Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe prerasel iz povsem svetovalne skupščine v pravi zakonodajni parlament, ki ima danes podobna pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki postavlja Evropski parlament in Svet Evropske unije na isto raven, saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča blokiranje sprejema evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na področjih svobodnega gibanja delavcev, ustvarjanje notranjega trga, raziskave in tehnološki razvoj, okolje, zaščito potrošnikov, izobraževanje, kulturo in zdravstvo. Ta postopek je po uveljavitvi Pogodbe iz Nice v uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU. Posebej pomembna je vloga evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna, ki letno znaša približno 133 milijard evrov, in pri nadzoru njegove porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo evropske komisije o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999). 45% letnega proračuna EU, oziroma približno 60 milijard evrov, se trenutno porabi za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami. Razlika med slednjimi se je v obdobju med letoma 2000 in 2006 zmanjšala za eno šestino. Evropski parlament ima odločilno vlogo tudi pri razporejanju sredstev v višini 7,5 milijard evrov, namenjenih raziskavam in razvoju. Trenutno se te namenjajo novim načinom zaščite nizko ležečih območij pred poplavami, novim raziskavam in razvoju na področju zdravja, varne prehrane, prometa , tehnologije, energije in okolja.
Parlament igra tudi pomembno vlogo pri širitve EU, saj lahko saj mora dati soglasje k pristopu novih držav članic. Slovenci so prvič sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Pogodba iz Nice določa, da ima Slovenija sedem poslancev od 785 (Nemčija 99, Poljska 50, Irska 12, Malta 5). Sistem, po katerem potekajo volitve evropskih poslancev, določi vsaka članica sama.

Konferenca predsednikov[uredi | uredi kodo]

Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega vodenja Evropskega parlamenta določa organizacijo dela in vsa vprašanja v zvezi z zakonodajnim načrtovanjem , ki se nanašajo na pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter delegacij , prav tako odloča o sedežnem redu v sejni dvorani , pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj.

Kvestorji[uredi | uredi kodo]

Predsedstvo Evropskega parlamenta poleg predsednika in podpredsednikov sestavljajo tudi kvestorji , ki imajo svetovalno funkcijo. Zadolženi so za administrativna in finančna vprašanja , ki neposredno zadevajo poslance. Zagotavljajo da lahko poslanci razpolagajo s potrebno infrastrukturo med opravljanjem svojih mandatov.

Odbor regij[uredi | uredi kodo]

Odbor regij je bil osnovan leta 1994 v skladu s pogodbo o Evropski uniji in je posvetovalno telo , ki ga sestavljajo predstavniki evropskih regionalnih in lokalnih oblasti. Njegova vloga je uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU. Odbor regij to nalogo opravlja z izdajanjem mnenj o predlogih Komisije.

Dosežki in ukrepi Evropskega parlamenta[uredi | uredi kodo]

Finančna kriza in načrt oživitve evropskega gospodarstva[uredi | uredi kodo]

  • Evropski parlament je odobril 200 milijard evrov namenjenih reševanju finančne krize v Evropski uniji. Večina teh sredstev bo šla malim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo kar 90 odstotkov vseh podjetij v Evropski uniji.
  • Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji vsako leto nameni 500 milijonov evrov za ponovno zaposlovanje tistih, ki jih je prizadelo odpuščanje zaradi selitev proizvodnje izven EU.
  • V obdobju 2007 - 2013 bo Evropska unija namenila približno 350 milijard evrov za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest v revnejših predelih Evrope.
  • Evropski parlament je podprl zakonodajo, ki narekuje dvig jamstev za bančne vloge v višini do 100.000 evrov v primeru bankrota evropske banke. Sedaj veljavna meja 20.000 evrov se bo do konca junija 2009 zvišala na 50.000 evrov in nato na 100.000 evrov do konca leta 2010. Varčevalcem bo zagotovljen tudi hitrejši dostop do njihovih vlog v nujnih primerih, vzpostavljeni pa bodo še mehanizmi za čezmejno sodelovanje.

Podnebne spremembe in okolje[uredi | uredi kodo]

  • Evropska unija spodbuja uporabo obnovljivih virov energije. Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki določa količino in načine uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje oziroma ohlajevanje prostorov ter za pogon vozil. Cilj podnebno-energetskega paketa je, da do leta 2020 obnovljivi viri energije predstavljajo 20% vseh virov energije.
  • S pomočjo nove tehnologije, ki jo zahteva zakonodaja EU, tovarne in elektrarne shranjujejo odpadni ogljikov dioksid na varen način, globoko pod zemljo, kar zmanjšuje tvorbo toplogrednih plinov.
  • Z namenom zaščite življenja v morjih je prepovedana plovba tankerjev z enojnim dnom . Zakon dovoljuje prevoz nafte samo tankerjem z dvojnim dnom , kar znatno zmanjšuje možnost razlitja tovora v morje.
  • EU je poostrila zakonodajo s področja uporabe nevarnih kemikalij. Zakonaja, ki je stopila v veljavo leta 2007, zagotavlja varnejšo uporabo preko 30.000 nevarnih kemičnih substanc. EU prav tako spodbuja države članice k uporabi razgradljivih materialov za izdelavo vrečk, embalaže, …
  • EU je poostrila. standarde za kakovost vode na morskih plažah, v rekah in jezerih, da bi se tako zmanjšala nevarnost bakterijskih okužb za kopalce
  • Od leta 2002 je EU namenila 1,5 milijarde evrov za pomoč članicam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, kot so poplave, potresi, izbruh vulkana, gozdni požari, nevihte in suše.

Notranji trg[uredi | uredi kodo]

  • Zahvaljujoč notranjemu trgu je bilo v obdobju od 1992 do 2006 ustvarjenih več kot 2,75 milijona novih delovnih mest. Notranji trg temelji na štirih svoboščlinah: prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in oseb. .
  • EU znižala visoke cene, ki so jih mobilni operaterji zaračunavali za gostovanje v omrežjih drugih držav – v povprečju znižanje znaša kar 60%.
  • Ukinjeni so monopoli dobaviteljev plina in električne energije, zaradi česar so se znižale cene.
  • Izdelki, na voljo v trgovini ali na internetu, morajo po kakovostii, funkcionalnosti in sestavi zadostovati strogim zakonskim predpisom. Posebej strogi predpisi veljajo predvsem za igrače, električne naprave in plinske grelnike vode. V kolikor se v kateri od držav članic najde izdelek, ki ne ustreza vsem kriterijem, je ta izvzet iz prodaje tudi v vseh ostalih članicah.
  • Od leta 2004 je v EU prepovedano oglaševanje, prodaja in izdelava vseh kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin, ki so bili testirani na živalih.
  • Evropska a zakonodaja ščiti otroke pred pretiranim izpostavljanjem oglaševanju. Radijske in televizijske oddaje, namenjene otrokom in daljše od pol ure, so lahko z reklamnimi oglasi prekinjene le vsakih 30 minut.
  • V celotni Evropski uniji je v veljavi enotna telefonska številka 112 za 'klic v sili' oz. »klic za nujno pomoč«. Državljani Evropske unije lahko v primeru nesreče, požara, vloma pokličejo 112, od koder je njihov klic prevezan do reševalne službe v državi članci, iz katere prihaja klic.

Socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

  • Evropska zakonodaja izenačuje zaposlitvene pogoje za delavce , ki so zapsoleni za določen čas, s pogoji, ki veljajo za delavce s pogodbami za nedoločen čas.
  • Evropska zakonodaja je izenačila pravice mater in očetov novorojenčkov. Katerikoli od njih lahko koristi (minimalno) trimesečni porodniški dopust in se po izteku vrne na prejšnje oziroma podobno delovno mesto.
  • Spletni portal EURES (European Employment Service), ki ga je vzpostavila Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim parlamentom, omogoča iskanje prostih delovnih mest v 31 evropskih državah in nudi vse potrebne informacije o selitvi v tujino.
  • Evropska unija spodbuja vseživljenjsko učenje in kulturne izmenjave. V obdobju med letoma 2007 in 2013 bo 8 milijard evrov namenjenih različnim oblikam vseživljenjskega učenja po celotni Evropski uniji. Program med drugim vključuje znane programe, kot so Erasmus, Comenius, Leonardo da Vinci in Gruntvig.

Varnost hrane in kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

  • Evropski parlament je pomagal pri vzpostavitvi sistema za razdeljevanje sadja in mlečnih izdelkov v šolah po vsej Evropi.
  • Evropski raziskovalci v okviru prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20% do leta 2020 preučujejo nove možnosti za predelavo kmetijskih odpadkov, kot so slama, strnišča in gnojila, v okolju prijazne vire energije.

Pravosodje, svoboda in varnost (Justice, Freedom and Security)[uredi | uredi kodo]

  • Evropski parlament je igral pomembno vlogo pri sprejemanju skupnih pravil politike vračanja nezakonitih priseljencev. V letu 2006 je bilo v Evropski uniji zajetih približno 500.000 nezakonitih priseljencev, od katerih so jih 40% moralo vrniti v njihovo domovino .
  • S pobudami, ki jih je podprl Evropski parlament, so organi odkrivanja in pregona (policija in sodstvo) okrepili medsebojno sodelovanje na evropski ravni preko Europola in Eurojusta. Sodelovanje je obrodilo konkretne sadove pri preprečevanju mednarodnega kriminala. V sklopu operacije Koala sta, a primer, Europol in Eurojust skupaj razbila pedofilsko mrežo, v kateri je sodelovalo 2500 posameznikov iz vsega sveta. Leta 2006 so pristojni organi s sodelovanjem z Europolom in Eurojustom preprečile več kot 600 terorističnih napadov v 11 državah članicah EU.
  • Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki zagotavlja vzajemno priznavanje sodnih odločitev s področja družinskega prava med državami članicami in spodbuja uporabo mediacije v družinskih sporih.

Širitev[uredi | uredi kodo]

  • Evropski parlament mora dati privolitev za vstop katere koli države kandidatke v Evropsko unijo in v času pristopnih pogajanja budno spremlja napredek kandidatk.
  • S širitvijo EU na 27 članic se je se je število potrošnikov v Evropski uniji povečalo za več kot 100 milijonov.. Trgovina med tako imenovanimi starimi in novimi državami članicami se je v manj kot desetih letih skoraj potrojila, in sicer s 175 milijard evrov v letu 1999 na 500 milijard evrov v letu 2007. Še bolj nazorno je petkratno povečanje blagovne menjave med novimi članicami z manj kot 15 milijard evrov na 77 milijard evrov v enakem obdobju.

Ženske v Evropskem parlamentu[uredi | uredi kodo]

  • Z leti se je odstotek poslank Evropskega parlamenta nenehno povečeval – medtem ko je bilo leta 1979, ko so bile prve neposredne volitve v Evropski parlament, le 16,3 % poslank, se je ta odstotek dvignil na 26,1 % v letu 1994 in na 30,3 % v letu 2004.
  • V parlamentarnem sklicu 200-2009 imajo tri od osmih političnih skupin sopredsednice (Zeleni/EFA, UEN in IND/DEM), nobena od političnih skupin pa nima ženske kot svoje edine predsednice.
  • Od leta 1979 sta bili dve od 26 (7,7 %) predsednikov Evropskega parlamenta ženski – Simone Veil od leta 1979 do leta 1982 in Nicole Fontaine od leta 1999 do leta 2002. Ženske trenutno zasedajo 5 od 14 podpredsedniških mest.
  • Med 22 predsedniki parlamentarnih odborov je trenutno šest žensk (27,3 %), med 86 podpredsedniki pa je 29 žensk (33,7 %).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Napaka pri navajanju: Na tej strani obstajajo oznake <ref>, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici}} (glej stran pomoči).