Ruska revolucija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ruska revolucija je izraz, s katerim se opisuje potek političnih dogodkov v Rusiji, s katerimi se je spremenila politična ureditev.

Glavna dogodka te revolucije sta bila:

S temi dogodki je razpadel Ruski imperij, čemur je sledila vzpostavitev Sovjetske zveze, ki pa je propadla v drugi ruski revoluciji.

Rusija je v vojno stopila, kot najsevernejša država, zato je morala MOBILIZIRATI največ (več kot 14 milionov) vojakov. Večina teh vojakov so bili kmetje zato je v Rusiji začelo primanjkovati osnovnih živilskih potrbščin. Zato se je krepila ideja o REVOLUCIJI.

REVOLUCIJA se je začela 12. marca oz. 26 februara 1917. LIBERALNO MEŠČANSTVO (bogati) je strmoglavilo CARJA in ustanovila začasno VLADO.

Delavci, kmetje in vojaki pa so ustanavljali SOVJETE, to so bili organi ljudske oblasti. Tako je v Rusiji nastalo dvovladje. Aprila leta 1917 soe v Rusijo vrne Vladimir Iljič Lenin, ki delavce in kmete pozove naj sami prevzamejo oblast. zato se je 16.11. oziroma 24.10 začela oktobrska revolucija, v kateri so zmagali boljševniki (to so delavci, komunisti), ki v Rusijo uvedejo dva pomembna odloka:

1. Odlok o miru, s katerim so pozvali naj prenehajo z vojno

2. Odlok o zemlji s katerim so carjevo cerkveno in veleposestniško zemljo razdelili kmetom.

Z ovadbo nacializma je v Rusiji prišlo do velikih sprememb:

  • država se preimenuje v sovjetsko zvezo (ZSSR)
  • razbijejo stari državni aparat
  • cerkev ločijo od države in šolstva
  • uvedejo ljudsko sodišče
  • ustanovijo delavsko milico (policijo)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]