1917

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1880.  1890.  1900.  - 1910. -  1920.  1930.  1940.
Leta:	1914 1915 1916 - 1917 - 1918 1919 1920
Leto 1917 po področjih	Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost
Ljudje	Rojstva - Smrti
Ustanove	Ustanovitve - Ukinitve

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Vsebina 1 Dogodki 2 Rojstva 3 Smrti 4 Nobelove nagrade

[uredi] Dogodki

• 1. januar - Turčija razglasi neodvisnost od zahtev evropskih velesil.
• 5. januar - Bolgarija in Nemčija okupirata pristanišče Braila.
• 9. januar - Nemčija se odloči začeti totalno podmorniško vojno.
• 10. januar - Antanta zavrne nemški predlog za mirovna pogajanja.
• 31. januar - Nemčija razširi totalno podmorniško vojno tudi na nevralne ladje v vojnem območju.
• 8. marec (23. februar po julijanskem koledarju) - s strmoglavljenjem carja se prične februarska revolucija v Rusiji.
• 30. marec - Poljska je priznana kot neodvisna država.
• 6. april - Združene države Amerike vstopijo v prvo svetovno vojno z vojno napovedjo Nemčiji.
• 23. maj - italijanska vojska konča mesec trajajoče proteste anarhistov in protivojnih aktivistov v Milanu. 50 ljudi je ubitih in 800 aretiranih.
• 4. junij - v New Yorku so prvič podeljene Pulitzerjeve nagrade.
• 13. junij - v močnem nemškem bombnem napadu na London je ubitih 162 ljudi, 432 je ranjenih.
• 16. – 17. julij - ruske čete se uprejo in se pričnejo umikati iz vzhodne fronte v Ukrajino. Med umikom na stotine vojakov postrelijo njihovi poveljniki.
• 20. julij - podpis krfske deklaracije, ki predvideva ustanovitev Kraljevine Jugoslavije.
• 20. – 28. julij - avstrijske in nemške sile zaustavijo ruski prodor v Galicijo.
• 15. oktober - Mata Hari je usmrčena zaradi vohunjenja za Nemčijo.
• 26. oktober - Brazilija napove vojno Centralnim silam.
• 7. november (25. oktober po julijanskem koledarju) - delavci v Petrogradu pod Leninovim vodstvom napadejo začasno vlado Kerenskega - pričetek oktobrske revolucije.
• 15. november - Georges Clemenceau postane ministrski predsednik Francije.
• 26. november - v Montrealu je ustanovljena liga NHL.
• 6. december - Finska razglasi popolno samostojnost od Ruskega cesarstva.

[uredi] Rojstva

• 6. marec - Donald Davidson, ameriški filozof († 2003)
• 25. april - Ella Fitzgerald, ameriška jazzovska pevka († 1996)
• 14. maj - William Thomas Tutte, angleško-kanadski kriptolog, matematik († 2002)
• 7. avgust - Charles Gald Sibley, ameriški ornitolog in molekularni biolog († 1998)
• 22. november - sir Andrew Huxley, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec
• 16. december - sir Arthur Charles Clarke, angleški pisatelj, izumitelj in futurolog († 2008)

[uredi] Smrti

• 2. januar - Edward Burnett Tylor, britanski kulturni antropolog (* 1832)
• 8. februar - Admiral Anton Haus, avstro-ogrski mornariški častnik ( * 1851)
• 17. marec - Franz Clemens Brentano, nemški psiholog in filozof (* 1838)
• 15. april - Janoš Murkovič slovenski pisatelj in ljudski učitelj na Madžarskem (* 1839)
• 3. avgust - Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik (* 1849)
• 20. avgust - Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, nobelovec (* 1835)
• 15. november - Émile Durkheim, francoski sociolog (* 1858)
• 16. november - Adolf Reinach, nemški filozof (* 1883)

[uredi] Nobelove nagrade

• Fizika - Charles Glover Barkla
• Kemija - ni bila podeljena
• Medicina - ni bila podeljena
• Književnost - Karl Adolph Gjellerup, Henrik Pontoppidan
• Mir - Mednarodni komite Rdečega križa