William Thomas Tutte

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
William Thomas Tutte
William tutte.jpg
Rojstvo: (1917-05-14)14. maj 1917
Newmarket, Suffolk, Anglija
Smrt: 2. maj 2002 (2002-05-02) (84 let)
Waterloo, Ontario, Kanada
Bivališče Zastava Anglije Anglija
Flag of Canada.svg Kanada
Narodnost: Zastava Anglije angleška
Zastava Kanade kanadska
Področja: kriptologija, matematika
Ustanova: Univerza v Torontu
Univerza v Waterlooju
Alma mater: Univerza v Cambridgeu
doktorat 1948
Mentor doktorske
disertacije:
Shaun Wylie
Doktorski študenti: Ronald Mullin (1964)
Poznan po: Tuttejev izrek
Tutte-Bergejeva formula
Tuttejev graf
Tutte-Coxetrov graf
Tuttejeva 12-kletka
Tuttejeva matrika
Tuttejev polinom
izrek BEST
Pomembne nagrade
in priznanja:
red Kanade (2001)


William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Med 2. svetovno vojno je Tutte razbil pomemben nemški kodni sistem, kar je odločilno vplivalo na zavezniško invazijo v Zahodni Evropi. Poleg tega je v matematiko prispeval veliko, vključno s temeljnim delom na področju kombinatorike in teorije grafov.

Bil je sin vrtnarja. Z osemnajstimi leti je začel študirati kemijo na Kolidžu Trinity Univerze v Cambridgeu. Kot študent je raziskoval kvadraturo kvadrata.

Ob izbruhu 2. svetovne vojne mu je profesor predlagal, naj se pridruži vladni šoli za kodiranje in šifriranje (GC&CS), ustanovljeni leta 1919. Maja 1941 se je tja res vpisal. V Bletchley Parku je deloval kot razbijalec šifer. Tu se je zelo izkazal. Uspelo mu je dognati delovanje nemškega šifrirnega stroja Lorenz SZ 40/42 (s kodnim imenom Tunny, angleško tun). Stroj so uporabljali pri sporazumevanju na višjih nivojih nemških oboroženih sil. Tutte je dognal ustroj stroja na podlagi le nekaj prestreženih šifriranih sporočil. Z njegovim dosežkom so Britanci uvedli celotno organizacijo za branje sporočil, poslanih s tem strojem. Sem so spadali tudi znameniti računalniki Colossus.

Tutte je leta 1948 doktoriral iz matematike v Cambridgeu z dizertacijo Algebrska teorija grafov (An Algebraic Theory of Graphs) pod Wyliejevim mentorstvom. Med letoma 1948 in 1962 je poučeval matematiko na Univerzi v Torontu. Večino svojega raziskovalnega dela v matematiki je opravil na Univerzi v Waterlooju od leta 1962. Na tej univerzi je ostal do leta 1985.

V poznejših letih se je največ ukvarjal s kombinatoriko in teorijo grafov. Ti dve področji je pomagal spraviti v sodobno obliko. Eden od njegovih tovarišev ga je opisal »kot vodilnega matematika v kombinatoriki v treh desetletjih«. Tutte je bil glavni urednik revije The Journal of Combinatorial Theory ob njenem nastanku. Bil je tudi v uredništvih več matematičnih raziskovalnih revij.

S svojim pristopom, znanim kot Tuttejev delček, je s protiprimerom ovrgel Taitovo domnevo iz leta 1886 o Hamiltonovih ciklih na robovih poliedrov. Končni dokaz problema štirih barv je črpal iz Tuttejevega zgodnejšega dela.

Tutte je bil član britanske Kraljeve družbe v Londonu in Kanadske kraljeve družbe. Oktobra 2001 so mu podelili red Kanade, najvišje kanadsko civilno odlikovanje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: