Wehrmacht

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Wehrmacht
Balkenkreuz.svg
Balkenkreuz, emblem Wehrmachta
Dejavna: 1935-1945
Država: Tretji rajh
Tip: vojska
Velikost: 18.200.000
Konflikti: Druga svetovna vojna, Španska državljanska vojna

Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945. Ustanovljene so bile 16. marca 1935 z reorganizacijo in razpustitvijo Reichswehra.

Wehrmacht je bil sestavljen iz:

Zgodovina Wehrmachta[uredi | uredi kodo]

Ko se je prva svetovna vojna končala z premirjem 11. novembra 1918 so bile oborožene sile Nemčije imenovane Friedensheer (mirna vojska), januarja 1919. Marca 1919 je Državni zbor sprejel zakon o ustanovitvi 420,000 mož močne vojske znane kot Vorläufige Reichswehr. Pogoji premirja v Versaillesu so bili objavljeni maja, junija pa je bila Nemčija prisiljena podpisati pogodbo, naloženo zaradi prehude omejitve glede velikosti nemških oboroženih sil. Vojska je bila omejena na 100.000 mož v vojski in 15.000 dodatnih mož v mornarici. Mornarica je obsegala največ 6 bojnih ladij, 6 križark in 12 rušilcev. Podmornice, tanki in težko topništvo je bilo prepovedano, letalstvo pa razpuščeno. Nova povojna vojska (Reichswehr) pa je bila ustanovljena 23. marca 1921. Splošni vpoklic je bil ukinjen v drugem mandatu Versajske mirovne pogodbe.

Do 1922 se je Nemčija začela tajno izogibati teh pogojev. Skrivno sodelovanje z Sovjetsko zvezo se je začelo po Rapalski pogodbi. Generalmajor Otto Hasse je l. 1923 odpotoval v Moskvo, da bi se še naprej pogajali o pogojih. Nemčija je Sovjetski zvezi pomagala z industrializacijo in s tem, da so se Sovjetski častniki urili v Nemčiji. Nemški tankovski in letalski specialisti so lahko vadili v Sovjetski zvezi in raziskave nemškega kemičnega orožja ter manufaktura je bila lahko izvedena isto tam z ostalimi projekti. Okoli 300 nemških pilotov se je usposabljalo v Lipetsku, nekatero tankovsko urjenje je bila blizu Kazana in strupen plin je bil razvit v Saratovu za nemško vojsko.

Po smrti predsednika Paula von Hindenburga 2. avgusta 1934 je Hitler prevzel predsedniški urad in tako postal vrhovni poveljnik. Vsi častniki in vojaki nemških oboroženih sil so morali dati osebno prisego firerju (tako kot so klicali Hitlerja). Do 1935 je Nemčija odkrito in neupoštevano kršila vojaške omejitve, ki so bile določene na Versajski mirovni pogodbi, nova vojska pa je bila predstavljena 16. marca 1935. Medtem, ko je velikost stalne vojske ostala na približno 100.000 mož, ki jih je odredila pogodba, je nova skupina z približno istim številom vsako leto prejela usposabljanje. Ta skupina se je po zakonu imenovala Wehrmacht. To organizacijo so videli kot nacistično stvaritev, ne glede na politično pripadnost njenih visokih častnikov (ki so kljub temu vsi zaprisegli osebno zvestobo Hitlerju. Emblem je bila preprosta verzija železnega križca (imenovanega Balkenkreuz), ki je bil uporabljen na letalih in tankih, pozno v prvi svetovni vojni. Obstoj Wehrmachta je bil uradno najavljen 15. oktobra 1935.

Struktura[uredi | uredi kodo]

Pravno je bil vrhovni poveljnik Wehrmachta Adolf Hitler v svoji zmogljivosti kot vodja države, položaj, ki ga je prejel po smrti prejšnjega predsednika Paula von Hindenburga, avgusta 1934. V preobratu leta 1938 je Hitler postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in ta položaj obdržal do svojega samomora 30. aprila 1945. Uprava in vojaška oblast sta najprej sodelovali z vojnim ministrstvom pod generalfeldmaršalom Wernerjem von Blombergom. Po Blombergovi odstopitvi (zaradi Blomberg-Fritsch afere leta 1938) je bilo ministrstvo razpuščeno, Vrhovno poveljstvo oboroženih sil (Oberkommando der Wehrmacht ali OKW) pod generalfeldmaršalom Wilhelmom Keitelom pa dano. Sedež je imela v Wünsdorfu blizu Zossna in poljski sedež (Feldstaffel) je bil postavljen tam, kjer je bil firer ob danem času. Vojaško delo je bilo koordinirano z strani nemškega generalštaba, institucija, ki je bila v razvoju za skoraj celo stoletje in, ki je poskušala institucionalizirati vojaško popolnost.

OKW je koordinirala vse vojaške aktivnosti, ampak pregnani Keitel je ustvaril 3 vrste služenja (vojska, letalstvo in mornarica), ki so bile precej omejene. Vsak je imel svoje vrhovno poveljstvo, znano kot OKH (Oberkommando des Heeres (vojska)), OKM (Oberkommando der Marine (mornarica)) in OKL (Oberkommando der Lufwaffe (letalstvo)). Vsako od teh poveljstev je imelo svoj generalštab. V praksi je OKW imela operativni nadzor nad Zahodno fronto, medtem ko je bila Vzhodna fronta pod operativnim nadzorom OKH-ja.

OKW (Oberkommando der Wehrmacht) - Vrhovno poveljstvo oboroženih sil Wehrmachta[uredi | uredi kodo]

OKH (Oberkommando des Heeres) - Vrhovno vojaško poveljstvo[uredi | uredi kodo]

Vrhovni poveljniki:

Načelniki generalštaba nemške vojske:

OKM (Oberkommando der Marine) - Vrhovno poveljstvo mornarice[uredi | uredi kodo]

Vrhovni poveljniki:

OKL (Oberkommando der Luftwaffe) - Vrhovno poveljstvo letalstva[uredi | uredi kodo]

Vrhovni poveljniki:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]