Alfred Jodl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alfred Jodl
1890 - 1946
Bundesarchiv Bild 146-1971-033-01, Alfred Jodl.jpg
Alfred Jodl
Kraj rojstva: Würzburg, Nemčija
Kraj smrti: Nürnberg, Nemčija
Pripadnost: Zastava Nemškega cesarstva Nemško cesarstvo (do 1918)
Zastava Nemčije Weimarska republika (do 1933)
Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
Veja: Wehrmacht
Aktivna leta: 1910–1945
Čin: Generalpolkovnik
Oboroženi
konflikt(i):
Prva svetovna vojna
Druga svetovna vojna
Alfred Jodl na Nürnberških procesih

Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Alfred Jodl je bil rojen zunaj zakonske zveze, sin Alfred Josefa Ferdinanda Baumgärtler v Würzburgu v Nemčiji.

Šolal se je na kadetski šoli v Münchnu, kjer je diplomiral leta 1910 . Po šolanju, se je Jodl pridružil vojski kot častnik topništva. Med prvo svetovno vojno je služil kot častnik baterije, pri čemer je bil dvakrat ranjen.

Leta 1917 je Jodl kratko služil na vzhodni fronti , preden se vrne na zahodno kot častnik osebja.

Poroka[uredi | uredi kodo]

Jodl je bil poročen z Irmo Gräfin von Bullion, ki je v Königsbergu spomladi leta 1944 zaradi pljučnice , nastale po večji operaciji hrbtenice, umrla.

V novembru 1944, se je Jodl poročil z Luise von Benda, družinsko prijateljico.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Imenovanje Jodla kot poveljnika, v zadnjih dneh Weimarske republike, imenoval ga je general Ludwig Beck, ki je priznal Jodla kot »človeka iz prihodnosti«. Septembra 1939 je Jodl prvič srečal Adolfa Hitlerja.

Kasneje je bil Jodl izbran s strani Hitlerja, kot nov načelnik operativnega štaba novoustanovljene OKW. Jodl je nato deloval kot načelnik štaba med hitro okupacijo Danske in Norveške . V bitki za Britanijo je bil Jodl optimističen glede uspeha Nemčije nad Veliko Britanijo, tako je 30. junija 1940 v časopisu pisalo: »nemška zmaga nad Anglijo je le še vprašanje časa«.

Leta 1944 je bil Jodl poškodovan v Volčjem brlogu (nemško: Wolfsschanze), kjer so oficirji z bombno eksplozijo v sobi za sestanke poiskušali izvesti atentat na Hitlerja. Zaradi tega je Jodl prejel posebno značko poleg številnih drugih ranjenih vodilnih nacističnih osebnosti.

Ob koncu druge svetovne vojne v Evropi , je Jodl podpisala listino o brezpogojni predaji 7. maja 1945 v Reimsu kot predstavnik Karla Dönitza.

Jodl na Nurenberških procesih[uredi | uredi kodo]

Truplo Alfreda Jodla po obešanju

Jodla so po vojni aretirali in ga prepeljali v tabor za vojne ujetnike Flensburg in kasneje dali pred Mednarodno vojaško sodišče - nürnberški procesi.

Jodl je bil obtožen zarote za kazniva dejanja zoper miru; načrtovanja, uvajanja in izvajanja vojne agresije; vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Oktobra 1946 je bil spoznan za krivega na vseh štirih točkah in bil obsojen na smrt z obešanjem, čeprav je prosil sodišče, naj ga dajo v skladu z vojaškimi tradicijami ustreliti. Jodlove zadnje besede so bile: »Ich grüße dich, mein ewiges Deutschland« - »Pozdravljam te, moja večna Nemčija«. Njegove posmrtne ostanke so upepelili v Münchnu, skupaj z ostalimi obešenimi obtoženci.

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: