Anton Haus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Haus
1851 - 1917
Anton Haus.jpg
veliki admiral Anton Haus
Kraj rojstva: Tolmin
Kraj smrti: Pulj
Pripadnost: Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Veja: mornarica Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg
Čin: K.u.K Großadmiral.jpg veliki admiral
Poveljstva: SMS Donau
Oboroženi
konflikt(i):
Boksarska vstaja
Prva svetovna vojna
Odlikovanja: Maria Theresia Orden.jpg red Marije Terezije

Anton Haus, avstro-ogrski mornariški častnik in veliki admiral, * 13. junij 1851, Tolmin tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 8. februar 1917, Pulj tedaj Avstro-Ogrska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

V Tolmin se je družina Haus preselila iz Slovenj Gradca. Dedek mladega Hausa - Anton Haus starejši, je bil nekaj časa župan. Oče družine - Jože Matija Haus in mama Marija Valter, hči znanega slikarja iz Olomouca, sta v Tolminu prevzela v upravljanje večje posestvo. Družina Haus je imela štiri otroke, od katerih je bil Anton tretji, imel je še dve sestri in brata. Sestra Antona Hausa je bila skladateljica Katharina von Escherich.

Otroštvo mladega Hausa, ki je bil dober plavalec, telovadec, glasbenik, risar in učenec, je prekinila smrt očeta Jožeta leta 1859. Od takrat naprej je živela družina v finančnem pomanjkanju, kar je na poseben način zaznamovalo usodo mladega Antona, ki se je kot najboljši dijak ljubljanske gimnazije leta 1869 vpisal na pomorsko akademijo na Reki. Že kot kadet je izstopal s poglobljenim znanjem fizike, kemije in matematike. Ob slovenščini in nemščini je obvladal tudi francoščino in italijanščino.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Pri šestnajstih letih se je pridružil avstro-ogrski vojni mornarici. Kasneje, v 80. letih je poučeval na Pomorski akademiji na Reki in leta 1891 napisal knjigo Grundzüge der Ozeanographie und maritimen Meteorologie (Osnove oceanografije in morske meteorologije). Leta 1900 je postal poveljnik korvete SMS Donau, s katero je sodeloval pri zatrtju boksarske vstaje na Kitajskem, kjer je ostal do leta 1902. Leta 1907 je napredoval v viceadmirala in sodeloval kot član avstro-ogrske delegacije na II. mirovni konferenci v Haagu. Leta 1912 je opravljal službo mornariškega inšpektorja. Leto kasneje, 24. februarja 1913, je postal poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice admiral Rudolf Montecuccoli, ki je dal 2. maja istega leta, Antona Hausa povišati v admirala. Med I. svetovno vojno je vodil svojo floto s previdnostjo (velike vojne ladje so zapustile puljsko pristanišče samo dvakrat). Dne 28. maja 1916 je bil povišan v čin velikega admirala. Bil je edini častnik v avstro-ogrski vojni mornarici, ki mu je bil za življenja podeljen ta najvišji čin.

Bolezen[uredi | uredi kodo]

Na zadnji poti iz vrhovnega poveljstva z Dunaja v Pulj 29. januarja 1917 je zbolel ter nekaj dni pozneje zaradi pljučnice tudi umrl. Za današnjo medicino je zanimiv potek zdravljenja in občutek nemoči svetovno znanih zdravnikov ter spoznanje brezuspešnosti tedanje medikamentozne terapije, ki je globoko zaznamovala delo zdravniškega zbora, ki je zdravil starega admirala.

Zdravstvena poročila 5. in 6. februarja so potrjevala vso nemoč dotedanjega zdravljenja. V ospredju so bili znaki srčnega popuščanja. Zdravniški zbor je sklenil, da nujno potrebuje najnovejše zdravilo za krepitev srca (hitro delujoči Strofantin), ki je bilo tedaj dobavljivo samo na Dunaju. Admiral Alfred von Koudelka, poveljnik tržaškega zaledja je 7. februarja poslal letalo, ki ga je pilotiral Gustav Klasing, po zdravilo, a se je vrnil prepozno. Admiral Haus je umrl 8. februarja 1917 ob 1. uri in 12. minut v starosti 65 let.

Žalost v mornarici in pogreb na puljskem pokopališču 10. februarja 1917, na katerem je bil prisoten sam cesar Karl in celotno vrhovno poveljstvo vojne mornarice, so potrdili priljubljenost in spoštovanje do velikega admirala.

Ker je Pulj po I. svetovni vojni pripadla Italiji, so leta 1925 posmrtne ostanke Antona Hausa prenesli na Dunaj.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Cesar Karel je 27. oktobra 1917 posmrtno odlikoval velikega admirala z najvišjim odlikovanjem dvojne monarhije:


Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vojaški položaji
Predhodnik:
Rudolf Montecuccoli
Vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice
februar 1913 - februar 1917
Naslednik:
Maksimilijan Njegovan
Vojaški položaji
Predhodnik:
Rudolf Montecuccoli
Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva
februar 1913 - februar 1917
Naslednik:
Karl Kailer von Kaltenfels
Vojaški položaji
Predhodnik:
//
poveljnik flote (1914-1918)
julij 1914 - februar 1917
Naslednik:
Maksimilijan Njegovan