2008

2008 v drugih koledarjih

Gregorijanski koledar	2008 MMVIII
Ab urbe condita	2761
Armenski koledar	1457 ԹՎ ՌՆԾԷ
Etiopski koledar	2000 – 2001
Hebrejski koledar	5768 – 5769
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2063 – 2064
- Shaka Samvat	1930 – 1931
- Kali Yuga	5109 – 5110
Iranski koledar	1386 – 1387
Islamski koledar	1429 – 1430
Tajski koledar	2551

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo. To leto je bilo izbrano za Mednarodno leto sveta in Mednarodno leto jezikov . Leto je bilo v Sloveniji posvečeno Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva »očeta slovenske knjige«.

Rimskokatoliška cerkev praznuje veliko noč 23. marca, Vzhodna Cerkev pa 27. aprila.

Letni časi

Začetek letnih časov po UTC:

• pomlad: 20. marec ob 05:48
• poletje: 20. junij ob 23:59
• jesen: 22. september ob 15:44
• zima: 21. december ob 12:04

Dogodki

Januar – april

Zastava Kosova

• 1. januar - novo leto, začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu, prevzem evra na Cipru in Malti.
• 2. januar - cena surove nafte doseže rekordno ceno 100$ za sod.
• 24. januar - Romano Prodi odstopi kot italijanski premier po tistem, ko mu italijanski senat ne izglasuje zaupnice.
• 7. februar - Raketoplan Atlantis poleti na misijo proti mednarodni vesoljski postaji, kamor ponese evropski raziskovalni laboratorij.
• 17. februar - Kosovo razglasi neodvisnost od Republike Srbije.
• 18. februar - Atene ohromi najhujši snežni vihar v 50 letih.
• 21. februar - sto tisoči Srbov v Beogradu protestirajo proti razglasitvi neodvisnosti Kosova in njegovemu priznanju s strani nekaterih držav.
• 24. februar - Fidel Castro odstopi z mesta predsednika Kube, kubanski državni zbor enoglasno izvoli Raula Castra za njegovega naslednika.
• 14. marec - demonstracije na kitajskem v podporo neodvisnosti Tibeta postanejo nasilne

Maj – september

Dimitrij Medvedjev

Južna Osetija

Primož Kozmus

• 2. maj - ciklon Nargis doseže Burmo. V nevihti po ocenah umre 100.000 ljudi, s čemer postane Nargis drugi najsmrtonosnejši poimenovani ciklon v zgodovini.
• 7. maj - Dimitrij Medvedjev postane ruski predsednik; za ministrskega predsednika postavi svojega predhodnika Vladimirja Putina.
• 12. maj - v potresu stopnje 7,8 po Richterjevi lestvici, ki prizadene kitajsko provinco Sečuan, umre preko 32.000 ljudi, po nekaterih ocenah pa število žrtev utegne narasti na 50.000.
• 26. maj - raziskovalno vesoljsko plovilo Phoenix uspešno pristane na Marsu.
• 28. maj - podpis sporazuma o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo
• 28. maj - Nepal postane republika po 240 letih monarhistične ureditve.
• 7. junij - 29. junij - v Avstriji in Švici poteka Evropsko prvenstvo v nogometu, konča se z zmago španske reprezentance.
• 8. junij - Rafael Nadal osvoji svoj četrti Grand Slam na Odprtem prvenstvu Francije.
• 27. junij - Robert Mugabe je ponovno izvoljen za predsednika Zimbabveja v drugem krogu kontroverznih predsedniških volitev.
• 3. julij - »Zadnji spust po Savi« se konča z najhujšo nesrečo na vodi v Sloveniji.
• 5. julij - začetek Tour de France 2008.
• 21. julij - srbske varnostne sile ujamejo in aretirajo Radovana Karadžića, obtoženega vojnih zločinov na begu od leta 1996.
• 31. julij - Bill Gates odstopi kot predsednik Microsofta.
• 7. avgust - pričetek oboroženega konflikta med Rusijo in Gruzijo zaradi sporne gruzijske pokrajine Južne Osetije.
• 8. - 24. avgust - Poletne olimpijske igre 2008 v Pekingu, Kitajska.
• 18. avgust - Pervez Mušaraf razglasi odstop s položaja predsednika Pakistana.
• 26. avgust - Rusija enostransko prizna neodvisnost Gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.
• 6. september - pričetek poletnih paraolimpijskih iger v Pekingu, Kitajska.
• 7. - 16. september - likvidnostna kriza ameriškega bančništva povzroči največji bankrot v zgodovini ZDA (investicijska banka Lehman Brothers) in zahteva večje vladne intervencije v drugih finančnih podjetjih. Dogodki sprožijo globalno finančno krizo.
• 10. september - evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) v Švici požene veliki hadronski trkalnik, do sedaj največji pospeševalnik delcev.
• 17. september - Mednarodna astronomska zveza klasificira Haumeo kot peti pritlikavi planet v osončju.
• 18. september - vrhunec Akcije Indeks - hrvaška policija v akciji na Univerzi v Zagrebu aretira 70 ljudi, od tega 21 profesorjev, zaradi sumov korupcije.
• 20. september - samomorilski napadalec se s tovornjakom razstreli pred hotelom Marriott v Islamabadu (Pakistan). V napadu umre vsaj 60 ljudi, 266 je ranjenih.
• 21. september - Ehud Olmert odstopi z mesta predsednika vlade Izraela zaradi obtožb o korupciji.
• 21. september - Državnozborske volitve v Sloveniji 2008 se po neuradnih rezultatih končajo s tesno zmago Socialnih demokratov.
• 25. september - izstrelitev Šenžou 7, tretje kitajske vesoljske odprave s človeško posadko, s tremi tajkonavti na krovu.

Oktober – december

• 21. oktober - na dvodnevni obisk v Slovenijo prispe britanska kraljica Elizabeta II.
• 25. oktober - začetek tekmovanj svetovnega pokala v alpskem smučanju
• 2. november - Sezona 2008 v svetovnem prvenstvu Formule 1 se konča z zmago Lewisa Hamiltona iz moštva McLaren Mercedes.
• 4. november - na volitvah za 44. predsednika Združenih držav Amerike zmaga demokratski kandidat Barack Obama in postane prvi afroameriški predsednik v zgodovini ZDA
• 12. - 25. november - 38. šahovska olimpijada v Dresdnu (Nemčija)
• 28. november - v usklajeni seriji terorističnih napadov v Bombaju (Indija) umre najmanj 125 ljudi, več sto je ranjenih.
• 2. december - po več tednih opozicijskih protestov tajsko ustavno sodišče razpusti tri koalicijske stranke in za pet let prepove udejstvovanje v politiki njihovim voditeljem, vključno s premierjem Somchaijem Wongsawatom
• 12. december - Švica se pridruži Schengenskem sporazumu

Smrti

Glej tudi: Kategorija:Umrli leta 2008

• 3. januar - Aleksander Gavrilovič Abdulov, ruski gledališki in filmski igralec (* 1953)
• 11. januar - Edmund Percival Hillary, novozelandski častnik, alpinist in raziskovalec (* 1919)
• 17. januar - Bobby Fischer, ameriški šahist (* 1943)
• 22. januar - Heath Ledger, avstralski filmski igralec (* 1979)
• 15. februar - Janez Rugelj, slovenski psihiater (* 1929)
• 20. februar - Miro Longyka, slovenski telovadec, olimpijec in športni pedagog (* 1913)
• 20. februar - Franc Perko, slovenski duhovnik, profesor ter beograjski nadškof in metropolit (* 1929)
• 23. februar - Janez Drnovšek, slovenski ekonomist, bivši predsednik in državnik (* 1950)
• 19. marec - sir Arthur Charles Clarke, angleški pisatelj, izumitelj in futurolog (* 1917)
• 5. april - Charlton Heston, ameriški filmski igralec (* 1923)
• 12. april - John Archibald Wheeler, ameriški fizik, kozmolog (* 1911)
• 29. april - Albert Hofmann, švicarski kemik in izumitelj droge LSD (* 1906)
• 15. maj - Willis Eugene Lamb mlajši, ameriški fizik in nobelovec (* 1913)
• 1. junij - Andrej Marušič, slovenski psihiater (* 1965)
• 1. junij - Yves Saint Laurent, francoski modni oblikovalec (* 1936)
• 8. junij - Šaban Bajramović, srbski romski glasbenik (* 1936)
• 11. junij - Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof, esejist, kritik in dramaturg (* 1930)
• 3. julij - Kristijan Janc, slovenski politik, poslanec in pedagog (* 1960)
• 3. avgust - Aleksander Solženicin, ruski pisatelj in nobelovec (* 1918)
• 10. avgust - Isaac Hayes, ameriški glasbenik (* 1942)
• 7. september - Dino Dvornik, hrvaški glasbenik (* 1964)
• 26. september - Paul Newman, ameriški filmski igralec, režiser, podjetnik in človekoljub (* 1925)
• 11. oktober - Jörg Haider, avstrijski politik (* 1950)
• 4. november - Michael Crichton, ameriški pisatelj, producent in filmski režiser (* 1942)
• 20. december - Albin Planinec, slovenski šahovski velemojster (* 1944)
• 29. december - Zmaga Kumer, slovenska etnomuzikologinja in pedagoginja (* 1924)

Nobelove nagrade

• fizika: Joičiro Nambu, Makoto Kobajaši in Tošihide Maskava
• kemija: Osamu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien
• fiziologija ali medicina: Harald zur Hausen, Françoise Barré-Sinoussi in Luc Montagnier
• književnost: Jean-Marie Gustave Le Clézio
• mir: Martti Ahtisaari
• ekonomija: Paul Krugman