Aleksander Solženicin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Aleksander Solženicin Nobel prize medal.svg
*
Aleksander Solženicin leta 1994 po vrnitvi v Rusijo
Rojstvo: 11. december 1918
Kislovodsk, Rusija
Smrt: 3. avgust 2008 (89 let)
Moskva, Rusija
Poklic(i): Pisatelj

Aleksander Isajevič Solženicin [aleksánder isájevič solžénicin] (rusko Алекса́ндр Иса́евич Солжени́цын), ruski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost, * 11. december 1918, Kislovodsk, Stavropolski kraj, Rusija, † 3. avgust 2008, Moskva, Rusija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Aleksander Solženicin
Portret
Portret
Njegovi komentarji
Rojstvo 11. december 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Kislovodsk[1]
Smrt 3. avgust 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[2][1] (89 let)
Moskva, Rusija
Državljanstvo Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Flag of Russia.svg Rusija
Poklic pisatelj, avtor, zgodovinar in romanopisec
Spletna stran
solzhenitsyn.ru


Leta 1974 je bil zaradi svoje kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze, kamor se je smel ponovno vrniti šele leta 1994. Diplomiral je iz matematike, poleg tega pa dopisno študiral tudi književnost. Proti režimu je pisal že med drugo svetovno vojno, zaradi česar so ga tudi zaprli. Leta 1956 so ga rehabilitirali in zaposlil se je kot učitelj matematike. V tem času je začel pisati, pisateljevanje pa je poslej postalo njegova strast. Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za književnost, ki pa jo je lahko prevzel šele leta 1974, po izgonu iz Sovjetske zveze.

Njegovo pisanje zaznamuje predvsem socialna, politična in zgodovinska kritičnost. Kot velikemu domoljubu mu ni bil všeč predvsem totalitarni režim, kateremu alternative pa ni videl v zahodnem modelu demokracije in individualne svobode, pač pa je favoriziral dobrohotno avtoritativno vladavino, ki bi svoje korenine črpala iz bogate ruske tradicije in krščanskih vrednot. Po razglasitvi »glasnosti« (odprtost) v osemdesetih, se je njegovo delo v domovini spet aktualiziralo, Solženicin pa je predstavljal enega vidnejših literatov svoje dežele.

Umrl je zaradi odpovedi srca 3. avgusta 2008 v Moskvi. Pokopan je bil z državniškimi častmi še isti dan.

Najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #118642464 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  2. ^ http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/08/03/AR2008080301249.html?hpid=moreheadlines