Totalitarizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA. Prvi ga je uporabil Carl Joachim Friedrich v delu Totalitarian Dictatorship and Autocracy, ki ga je uporabljal tako za pojav fašistične diktature kot tudi za komunistične režime, in sicer z argumentoma:

a) da sta si sistema bližja med seboj kot s katerim koli drugim političnim sistemom;
b) da gre za izključen pojav 20. stoletja v času moderne tehnologije in množične demokracije.

Glavne značilnosti totalitarizma:

  1. gre za uradno diktaturo, ki pokriva vsa področja človeškega življenja;
  2. enopartijski sistem, ki ga vodi diktator;
  3. sistem policijske kontrole;
  4. nadzor nad vsemi sredstvi propagande;
  5. koncentracija vojaških sil;
  6. centralno vodenje in nadzor nad gospodarstvom.

Drugi avtorji (npr. Nolte) ločujejo oba pojava, saj da gre za različne ideologije.

Mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca o totalitarizmih[uredi | uredi kodo]

Leta 2011 je slovenski ustavni sodnik Jan Zobec v pritrdilnem ločenem mnenju o odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-109/10 zapisal:[1]

Z ustavnega vidika so totalitarizmi docela brezbarvni in enodimenzionalni. Povsem nepomembno je, za kakšnega se kateri od njih razglaša, ali za kakšnega ga imajo njegovi nasprotniki – za "levega" ali za "desnega", za "naprednega" ali za "nazadnjaškega", za "konzervativnega" ali za "liberalnega", za versko fundamentalističnega ali za fundamentalistično ateističnega. Ustavnopravno so vsi enaki – enaki v svoji biti, v preziru človekovega dostojanstva.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]