Bertrand Russell

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bertrand Russell
Zahodna filozofija
Filozofija 20. stoletja
Russell1907-2.jpg
Ime Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell
Datum rojstva (1872-05-18)18. maj 1872
Kraj rojstva Trellech, Monmouthshire, Združeno kraljestvo
Datum smrti 2. februar 1970 (1970-02-02) (97 let)
Kraj smrti Penrhyndeudraeth, Wales, ZK
Šola/tradicija analitična filozofija, logični pozitivizem
Glavna zanimanja filozofija matematike, logika,
epistemologija, filozofija znanosti,
filozofija jezika, filozofija religije
Pomembne ideje logični atomizem, epistemološki realizem, Russllov paradoks.

Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, agnostik, mirovnik in Nobelov nagrajenec (1950 za književnost), * 18. maj 1872, Ravenscroft (zdaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.

Russell je bil vplivni matematik, filozof in politični aktivist. Vodil je britanski »upor proti idealizmu«, ki ga je predstavljala tradicija britanskega heglijanstva. Skupaj z Whiteheadom, Fregejem in Moorom velja za ustanovitelja analitične filozofije. Svoja najpomembnejša filozofska dela je objavljal med letoma 1900 in 1913. V letih od 1910 do 1913 je skupaj z njegovim učiteljem Whiteheadom izdal v obširni izdaji razdeljeni na tri dele »Načela matematike« (Principia mathematica), ki velja za razširitev Fregejevega predhodnega dela na področju filozofije matematike, v ožjem pomenu filozofske šole logičnega pozitivizma, ki je poskušala z razširitvijo logike na matematiko utemeljiti temeljne in neprotislovne aksiome. V tem delu se nahaja tudi slovita Russellovo antinomijo, ki jo v poenostavljeni obliki poznamo kot paradoks brivca. Pri logičnem izpeljevanju te antinomije Russell ne prekrši nobenega logičnega zakona, pa vendar ga simbolizirano sklepanje na koncu vodi v protislovje. Odpravo teh antinomičnih množic vseh množic, ki ne vsebujejo same sebe je spodbudil širši možganski vihar v novi filozofiji matematike. Meta-matematična teorija, ki poleg logičnega pozitivizma, zajema še intuicionistično in Hilbertovo formalistično utemeljevanje matematike pa prej vzbudi pozornost logikov in filozofov kot pa samih matematikov. Razvoj Russllovega logičnega pozitivizma se po sodelovanju z Whiteheadom ustavi in izčrpa, prav tako pa Russell zapade v eno svojih največjih filozofsko ustvarjalnih kriz, v katerem se usmeri v sodelovanje s svojimi učenci.

Njegova najbolj nadarjena učenca Ludwig Wittgenstein in pa Frank Pulpton Ramsey, ki je umrl že pri šestindvajsetih letih, sta bistveno razširila Russellove ideje. Z izbruhom prve svetovne vojne je izrazil svojo pacifistično držo, pisarno pa zamenjal za jetniško celico. Po vojni je obiskal novo delavsko državo Sovjetsko zvezo. Obisk in srečanje z Leninom sta ga razočarala.

Konec dvajsetih in v tridesetih se je posvetil pedagoškemu delu. V Angliji je najprej ustanovil Beacon Hill School, v kateri je potekalo poučevanje po sodobni izkušenjski pedagogiki. Vendar je iskal druge izzive od pedagogike, zato se je leto pred izbruhom druge svetovne vojne odpravil na gostiteljska predavanja v ZDA, kjer ga je zadržala vojna. Svoja pacifistična prepričanja je pred grožnjo svetovnemu miru, ki so jo predstavljali nacisti, omilil. Še pred koncem vojne se je kot persona non grata zaradi striktnega zagovarjanja ateizma vrnil v Združeno kraljestvo, v letu konca vojne pa izdal epohalno delo »Zgodovina zahodne filozofije«, ki velja še danes za enega najboljših poljudnih uvodov v filozofijo.

Kljub večinoma mirovniškemu udejstvovanju je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Do smrti je ostal zaprisežen borec proti jedrskemu oboroževanju, vojnam in proti politični manipulaciji z življenji ljudi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]