John Maxwell Coetzee

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
John Maxwell Coetzee
*
John M. Coetzee v Varšavi 7. junija 2006
Rojstvo: (1940-02-09)9. februar 1940
Cape Town, Republika Južna Afrika
Poklic(i): pisatelj, kritik, literarni kritik, prevajalec
Nagrade: Bookerjeva nagrada (1983), Prix Femina Étranger (1985), The Irish Times International Fiction Prize (1995), Bookerjeva nagrada (1999), Nobelova nagrada za literaturo (2003)

John Maxwell Coetzee, južnoafriški pisatelj, * 9. februar 1940, Cape Town, Republika Južna Afrika.

Leta 2003 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Življenje, šolanje in delo[uredi | uredi kodo]

Ceotzee se je rodil 9. februarja 1940 v Cape Townu, v Republiki Južna Afrika. Njegov oče Zacharias Coetzee je bil uradnik, občasni pravnik, ukvarjal se je tudi z ovčerejo, njegova mama, Vera Coetzee (rojena Wehmeye) pa je bila učiteljica. Doma se je družina pogovarjala angleško, vendar se je Coetzee z drugimi sorodniki pogovarjal tudi afrikansko. Njegovi predniki so nizozemskega izvora (v Republiko Južno Afriko so migrirali v 18. stoletju), ima pa tudi nemške in poljske korenine.

Coetzee je večino svoje mladosti preživel v Cape Townu, kakor je opisano v njegovem fikcijskem memoarju Deška leta (Boyhood). Ko je bil star osem let, se je družina preselila v Worcester, saj je njegov oče izgubil službo uradnika zaradi spora glede državne apartheidske politike. Coetzee je obiskoval St. Joseph's College (Visoko šolo Sv. Jožefa), katoliško šolo v capetownškem predmestju Rondebosch. Študiral je matematiko (diplomiral z odliko leta 1960) in angleščino (diplomiral leta 1961, prav tako z odliko) na Univerzi v Cape Townu.

Leta 1962 se je Coetzee preselil v Veliko Britanijo, kjer je do leta 1965 delal kot programer za računalniško podjetje IBM v Londonu. Leta 1963 je magistriral iz romanov Forda Madoxa Forda. Londonsko izkušnjo je kasneje opisal v romanu Youth (2002).

Leta 1965 je kot Fulbrightov štipendist obiskoval Univerzo v Teksasu, v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1969 doktoriral iz računalniške slogovne analize del Samuela Becketta. Leta 1968 je začel poučevati angleško literaturo na Univerzi v New Yorku, kjer je bival do 1971. Ravno v Buffalu je začel s pisanjem svojega prvega romana Dusklands. Leta 1971 je zaprosil za stalno prebivališče v ZDA, vendar je njegova prošnja bila zavrnjena. Razlog je bilo njegovo udejstvovanje v protestih, ki so se zavzemali za konec vojne v Vietnamu. Ko je bil marca 1970 aretiran, se je vrnil v Republiko Južno Afriko, da bi poučeval angleško literaturo na capetownški univerzi. Leta 1983 je poučeval občo literaturo in bil med 1999 in 2001 zaslužni profesor. Ko se je po upokojitvi leta 2002 preselil v Adelaide, v Avstralijo, je na Univerzi v Adelaide postal častni raziskovalec. Kot profesor je sodeloval tudi v komiteju za socialno misel na Univerzi v Chicagu (do leta 2003).

Coetzee v knjigi Dvakrat podčrtano spregovori o svojem odraščanju v tretji osebi ednine in v sedanjiku. Ta odločitev kasneje postane značilna za njegovo avtobiografsko pisanje (deli Deška leta in Mladost). S časoma je avtor sam zamenjal predpono avto- v autre- , ki v francoščini pomeni drugi (dobesedni prevod bi se tako glasil »biografija drugega«). Vsi njegovi romani, ki so izšli po letu 1997, so tako napisani v tretji osebi in sedanjiku in po njegovi opredelitvi predstavljajo autrebiografske romane.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Bookerjeva nagrada, 1983 in 1999[uredi | uredi kodo]

Coetzee je bil prvi pisatelj, ki je bil dvakrat nagrajen z Bookerjevo nagrado; prvič za delo Življenje in doba Mihaela K. leta 1983, in ponovno 1999 za roman Sramota. Kasneje sta prav tako dve nagradi dobila Peter Carey, 1988 in 2001) in Hilary Mantel, 2009 in 2012).

Nominiran je bil tudi za romane Poletje (2009), Elizabeth Costello (2003) in Slow Man (2005).

Nobelova nagrada za književnost, 2003[uredi | uredi kodo]

2. oktobra 2003 je bilo oznanjeno, da je Coetzee prejemnik Nobelove nagrade za literaturo tistega leta, s čimer je postal peti afriški nagrajenec in drugi južnoafriški.

Druge nagrade[uredi | uredi kodo]

Je trikratni prejemnik nagrade CNA, roman Čakanje na barbare je bil nagrajen z nagrado Jamesa Taita Blacka in nagrado Geoffreya Faberja. Železna doba je prejela nagrado časopisa Sunday Express za najboljšo knjigo leta. Prejel je tudi francosko nagrado Prix Femina Étranger in nagrado Commonwealtha za pisatelje.

27. septembra 2005 je prejel nagrado Reda Mapungubwe. Ima častne doktorate na univerzah: The American University of Paris, the University of Adelaide, La Trobe University, the University of Natal, the University of Oxford, Rhodes University, the State University of New York at Buffalo,the University of Strathclyde, the University of Technology, Sydney in na the Adam Mickiewicz University in Poznań.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Coetze se je leta 1963 poročil s Philippo Jubber in se ločil 1980. V zakonu se jima je rodila hči Gisela (1968) in sin Nicolas (1966), ki pa je umrl leta 1989 v nesreči. 6. marca 2006 je Coetzee postal avstralski državljan.

Dela[uredi | uredi kodo]

Filmske in televizijske priredbe del[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Attridge, David (2004). J. M. Coetzee and the Ethics of Reading: Literature in the Event. Chicago, IL: University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-03117-0.
  • Attwell, David (1993). J. M. Coetzee: South Africa and the Politics of Writing. Berkeley, CA: University of California Press. ISBN 0-520-07812-8.
  • Dovey, Teresa (1988). The Novels of J.M. Coetzee: Lacanian allegories. Johannesburg: Ad. Donker. ISBN 0-86852-132-9.
  • Hallemeier, Katherine (2013). J. M. Coetzee and the Limits of Cosmopolitanism. New York, NY: Palgrave MacMillan.
  • Head, Dominic (1997). J. M. Coetzee. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-48232-5.
  • Kossew, Sue (1996). Pen and Power: A Post-Colonial Reading of J. M. Coetzee and André Brink. Amsterdam: Rodopi. ISBN 978-90-420-0094-0.
  • MacFarlane, Elizabeth (2013). Reading Coetzee. Amsterdam: Rodopi. ISBN 978-90-420-3701-4.
  • Mulhall, Stephen (2008). The Wounded Animal: J. M. Coetzee and the Difficulty of Reality in Literature and Philosophy. Princeton, NJ: Princeton University Press. ISBN 978-0-691-13737-7.
  • Nashef, Hania A.M. (2009). The Politics of Humiliation in the Novels of J. M. Coetzee. New York, NY: Routledge. ISBN 978-0-415-65260-5.
  • Poyner, Jane (2009). J. M. Coetzee and the Paradox of Postcolonial Authorship. Farnham; Burlington, VT: Ashgate. ISBN 978-0-7546-5462-9.
  • Vovk, Urban (2011). Res neznosna resnobnost!?: trije eseji o Kuciju. Ljubljana: LUD Literatura. ISBN 978-961-6717-64-9.
  • Županič, Jernej (2006). Postkolonialni subjekt v romanih Johna Maxwella Coetzeeja (diplomsko delo). Ljubljana. COBISS.SI-ID31955042


Glej tudi[uredi | uredi kodo]