Mario Vargas Llosa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mario Vargas Llosa
Portret
RojstvoJorge Mario Pedro Vargas Llosa
28. marec 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] (87 let)
Arequipa, Peru
Državljanstvo Španija
 Peru
 Dominikanska republika[4]
Poklicromanopisec, dramaturg, politik, novinar, esejist, literarni kritik, univerzitetni učitelj, pisatelj proze, dramatik, filozof, publicist, pisatelj, filmski režiser
PodpisPodpis
Spletna stran
mvargasllosa.com

Mario Vargas Llosa, perujski književnik, * 28. marec 1936, Arequipa, Peru.

Llosa je osnovno šolo obiskoval v kraju Cochabamba, Bolivija, srednjo šolo v mestu Piuri, Peru. V Limi se je vpisal na vojaško gimnazijo, nadaljeval je na Univerzi San Marcos, kjer je diplomiral iz književnosti. Odpotoval je v Evropo, doktoriral v Madridu, nekaj let živel v Parizu, pozneje pa v Londonu in Barceloni. Postal je eden najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov. Leta 2010 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Mario Vargas Llosa je imel zelo pestro življenje že od vojaške gimnazije naprej, so bile njegova šibka točka ženske. Bil je dvakrat poročen. Prvič se je poročil pri dvajsetih letih s svojo dvaintrideset letno teto. O tem zakonu je napisal knjigo z naslovom La tia Julia y el escribidor ali Teta Julija in pisun. Po tej knjigi so posneli film, ogorčena teta pa je iz protesta nanj napisala svojo knjižno delo z naslovom Lo que Varguitas no dijo ali Česa mali Vargas ni povedal. Spor je pripeljal do ločitve zakona. Eno leto po ločitvi se je Vargas poročil s svojo sestrično Patricijo, s katero ima tri otroke. Sledilo je še kar nekaj epizod z ženskami, ob tem pa je veliko pisal in postal zelo dober južnoameriški romanopisec.

Književna ustvarjalnost[uredi | uredi kodo]

Svoj prvi roman Mesto in ščeneta je izdal leta 1962 pri šestindvajsetih letih. Opisal je izkušnje iz šolanja v vojaški šoli. Kritika ga je nagradila, častniki na tej šoli pa so pokupili 1000 izvodov te knjige in jih javno sežgali, češ da gre za napad sovražne Ekvadorske propagande. Štiri leta kasneje je sledil roman Zelena hiša v katerem pripoveduje o bordelu in popularnem zbirališču vseh slojev kulturno in rasno raznolike perujske družbe. Roman, kjer nuna postane prostitutka, je pisan tako da številni pripovedni tokovi nimajo časovno-prostorske orientacije. Roman mu je prinesel nagrado Romulo Gallegos za najboljši roman špansko govorečega sveta. Nadaljeval je z opisom nečednosti v politični areni z romanom Pogovor v katedrali leta 1969. Pogovor med sinom visokega uradnika in njegovim šoferjem v tem romanu so v Peruju razumeli kot napad na diktaturo tedanjega predsednika Manuela A. Odrie. Vargas je tedaj pričel obdobje neposrednega političnega udejstvovanja. Njegova politična pot je šla iz levice, od prepričanega marksista, preko odpovedi vsem ideologijam do člana Movimiento libertad, stranke, ki je združevala liberalne in konservativne politične skupine. Znotraj te je vodil kampanjo proti državnim poiskusom za nacionalizcijo bank. Leta 1990 je postal strankin predsedniški kandidat, dobil podporo 34 % volivcev, vendar v drugem krogu izgubil od malo znanega inženirja agronomije Alberta Fojimorija. Po porazu je odpotoval v London, nato v Madrid, kjer je dobil špansko državljanstvo in tam ostal. Leta 1994 je Vargas prejel najprestižnejšo nagrado za književnost napisano v španskem jeziku - nagrado Servantes. Vargas v svojih romanih in esejih izbira mnoge žgoče teme južne Amerike kot so; avtoritarna družba, zgodovina nasilnih režimov, erotika, upor posameznika. Postal je vodilna pisateljska osebnost takrat mladih južnoameriških pisateljev in literarnega gibanja, imenovanega »južnoameriški bum«. To gibanje iz 60-tih in 70-tih let 20. stoletja so predstavljali pisatelji: Jorge Luis Borges in Julio Cortazar iz Argentine, Carlos Fuentes iz Mehike, Gabriel Garcia Marquez iz Kolumbije in Vargas Llosa iz Peruja. Vargas je zelo plodovit pisatelj, izdal je preko 30 knjižnih del, napisal je tudi veliko člankov, kolumen in esejev, največ za španski časopis dnevnik El Pais.

Dela[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

Eseji[uredi | uredi kodo]

Gledališka dela[uredi | uredi kodo]

Prevodi Vargasovih del v slovenščino[uredi | uredi kodo]

Iz južnoameriške literature je v slovenščino prevedenih malo književnih del, to velja tudi za Vargasova dela. Obstajajo sledeči prevodi romanov:

  • Mesto in ščeneta (La ciudad y losperras), prevod Košir, Niko, založba Mladinska knjiga (roman izšel leta 1968)
  • Pogovor v katedrali (Conversacion en la Catedral), prevod Ferdinand Miklavc, Državna založba Slovenije (roman izšel leta 1987 v zbirki Branje, 2. knjigi)
  • Kdo je ubil Polomina Molera? (kriminalistični roman izšel leta 1986), prevod Kovič, Nina, Pomurska založba (roman izšel v slovenščini leta 1988)
  • Pripovedovalec (El hablador/tudi/ Kenkicatacirir), roman izšel leta 1987, prevod Bajt, Miro, založba Litera Maribor (roman v slovenščini izšel leta 2003)
  • Pantaleon in obiskovalke (Pantaleon y las visitadoras), roman izšel leta 1973
  • Vragolije porednega dekleta (Travesuras de la nina mala), roman izšel leta 2006, prevod Rot, Veronika, založba Učila International, Tržič (roman v slovenščini izšel leta 2008)
  • Keltove sanje (El sueno del Celta), roman izšel leta 2010, prevod Pregelj, Barbara, založba Učila International, Tržič (roman v slovenščini izšel leta 2012)

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]