Republika Južna Afrika

Republic of South Africa
Afrika borwa
Republiek van Suid-Afrika
Republic of South Africa; Afrika borwa; Republiek van Suid-Afrika
	Geslo: !ke e: ǀxarra ǁke (ǀXam); »Enotnost v raznolikosti«
	Himna: državna himna Republike Južne Afrike;
Glavno mesto	Pretoria (upravno); Cape Town (zakonodajno); Bloemfontein (sodno)
Največje mesto	Johannesburg
Uradni jeziki	afrikanščina, angleščina, zulujščina, koščina, svazijščina, ndebelščina, južni sotho, severni sotho, tsonga, tsvana, venda
Upravljanje	parlamentarna demokracija
Neodvisnost	od Združenega kraljestva
Površina
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2005
HDI (2003)	0,658 (srednji) (120.)
Valuta	južnoafriški rand (ZAR)
Časovni pas	SAST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD)	.za
Klicna koda	+27

Republika Južna Afrika (v slovenskih medijih jo pogosto napačno imenujejo tudi Južnoafriška republika ali skrajšano JAR, kar pa je ime države iz druge polovice 19. stoletja, imenovane Zuid-Afrikaansche Republiek ali ZAR) je republika na skrajni južni konici Afrike. Na severu meji na Namibijo, Bocvano in Zimbabve, ter na severovzhodu na Mozambik in Svazi, medtem ko je kraljevina Lesoto v celoti znotraj meja Južne Afrike. Južno Afriko na zahodu obliva Atlantski ocean, na vzhodu pa Indijski ocean.

Druga imena [uredi]

Južna Afrika ima 11 uradnih jezikov, kar jo uvršča takoj za Indijo. Posledično obstaja več uradnih nazivov države: IRiphabliki yeSewula Afrika (ndebelščina), Rephaboliki ya Afrika-Borwa (pedi), Rephaboliki ya Afrika Borwa (sotho),IRiphabhulikhi yeNingizimu Afrika (svati), Riphabliki ra Afrika Dzonga (tsonga), Rephaboliki ya Aforika Borwa (tsvana), Riphabuḽiki ya Afurika Tshipembe (venda), and IRiphabliki yaseMzantsi Afrika (koščina), Republic of South Africa (angleščina) in Republiek van Suid-Afrika (afrikanščina).

Zgodovina [uredi]

Glavni članek: Zgodovina Republike Južne Afrike.

Južna Afrika je ena najstarejših nacij v Afriki. Območje Južne Afrike je bilo naseljeno s plemeni Khoi, San, Xhosa, Zulu in drugimi, ko so tja leta 1652 prispeli nizozemski kolonisti. Pritisk Velike Britanije, ki je želela utrditi svoj vpliv na tem območju, je botroval angleško-nizozemski vojni in burskima vojnama. Leta 1910 se štiri glavne republike v regiji združijo v Južnoafriško unijo. Leta 1931 postane Južna Afrika suveren dominion pod britansko krono, leta 1961 pa se osamosvoji kot republika.

Potomci belih kolonistov so ostali manjšina med izvornimi Afričani. Kljub temu so belci dolgo ohranjali svojo nadvlado z vrsto surovih apartheidskih zakonov, ki so deželo delili na rasni osnovi. Sistem apartheida je v drugi polovici 20. stoletja naletel na vse večje nasprotovanje tujine, kar je vodilo v širše sankcije, naraščajoči nemir in zatiranje s strani vlade, ki jo je vodila Nacionalna stranka. Vlada je leta 1990 začela pogajanja o mirnem prenosu oblasti na črnsko večino, ko je dovolila delovanje Afriškega narodnega kongresa (ANC) in drugih levičarskih organizacij ter po 27 letih izpustila Rolihlahlo »Nelsona« Mandelo iz zapora. Apartheidsko zakonodajo so postopno umaknili iz ustavnih listin, in leta 1994 so bile razpisane prve večrasne volitve. Te je prepričljivo dobil ANC, ki je od takrat dalje na oblasti. Nadzor države je zdaj pretežno v rokah črnske večine, bela manjšina pa ostaja vplivna v poslovnem sektorju.