Apartheid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989)

Apartheid (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini[1] ločenost) je bila politična doktrina, s katerim je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja med leti 1948 do 1994. Ta sistem je omogočal belcem, ki predstavljajo manj kot petino prebivalstva, da so vodili politiko Južnoafriške republike.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Pod apartheidom so bile svoboda gibanja ter politično in socialno-ekonomske pravice črnskega prebivalstva močno omejene. Bela manjšina razpolaga z večino zemlje. Afričani so živeli v rezervatih, ki so jim dodeljeni, predstavljajo manj kot 13 odstotkov državnega ozemlja.

Apartheid je bil takrat osnova južnoafriške ekonomske in politične zgradbe. Gospodarstvo je cvetelo na račun izkoriščanja poceni afriških delavne sile, ki so bili zaposleni v tovarnah in podjetjih v lasti belcev in tujih družb. Afričani so garali za mezde, ki so jim je omogočale siromašno življenje.

Belci so sledili politiki rasnega razlikovanja, odkar so se v Afriki živeči Holandci in angleško govoreče prebivalstvo združili z Aktom iz leta 1909 v Zvezo Južne Afrike. Ko je leta 1948 oblast prevzela narodna stranka, je apartheid postal uradna državna politika. Voditelji južnoafriške vladajoče stranke so trdili, da morajo biti rase ločene in njihovi kontakti omejeni na najmanjšo možno mero, da se izognejo konfliktom, ki jih povzroča t. i. ločeni razvoj različnih skupin, ter nadaljujejo beli nadzor in oblast nad »temnopoltimi rasami, ki so na nižji razvojni stopnji civilizacije«.

Bivši južnoafriški ministrski predsednik Hendrik F. Verwoerd je leta 1963 v skupščinskemu domu izjavil: »Če se omejimo na najpreprostejšo obliko problema, je ta nič drugega kot to: mi hočemo Južno Afriko obdržati belo... 'obdržati jo belo' lahko pomeni samo eno, to je bela oblast - ne 'nadzorstvo' ali 'vodstvo' temveč 'kontrola' in 'nadoblast'«.

Stališče Združenih narodov do apartheida[uredi | uredi kodo]

Generalna skupščina je obsodila apartheid kot zločin proti človeštvu. Varnostni svet ga opisuje kot »nagnusnega za zavest človeštva«. Apartheid so obsodila vsa telesa Združenih narodov, ki imajo na skrbi vprašanja človekovih pravic, rasne diskriminacije ter dekolonizacije in skoraj vse državne članice Združenih narodov.

Generalna skupščina je razglasila, da je politika, ki temelji na rasni diskriminaciji in rasni vzvišenosti »vredna preziranja in nerazdružljiva s pojmom človekovega dostojanstva«. »Rasna diskriminacija in apartheid predstavljajo resen zadržek ekonomskemu in socialnemu razvoju in ovirajo mednarodni mir za sodelovanje«.

Po pritiskih mednarodne javnosti so se prve reforme na področju apartheida začele v osemdesetih letih 20. stoletja, oktobra 1989 pa je takratni predsednik Južnoafriške republike, Frederik Willem de Klerk pomilostil mentorja Nelsona Mandele in še nekaj drugih političnih zapornikov[2] , kar je že nakazovalo padec apartheida. Leta 1990 pa je de Klerk začel z uradnimi pogajanji za odpravo apartheida[3], kar je privedlo do prvih popolnoma demokratičnih predsedniških volitev, na katerih so lahko sodelovali tudi črnci. Po volitvah je postal prvi nebeli predsednik Nelson Mandela.

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Dictionary.com entry for 'apartheid'". Pridobljeno dne 11. avgusta 2012. 
  2. ^ http://www.theguardian.com/world/2010/jan/31/nelson-mandela-de-klerk-apartheid
  3. ^ "De Klerk dismantles apartheid in South Africa". BBC News. 2. februar 1990. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2009. Pridobljeno dne 21. februarja 2009.