Apartheid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989)

Apartheid (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katerim je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja med leti 1948 do 1994. Ta sistem je omogočal belcem, ki predstavljajo manj kot petino prebivalstva, da so vodili politiko Južnoafriške republike.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Pod apartheidom so bile svoboda gibanja ter politično in socialno-ekonomske pravice črnskega prebivalstva močno omejene. Bela manjšina razpolaga z večino zemlje. Afričani so živeli v rezervatih, ki so jim dodeljeni, predstavljajo manj kot 13 odstotkov državnega ozemlja.

Apartheid je bil takrat osnova južnoafriške ekonomske in politične zgradbe. Gospodarstvo je cvetelo na račun izkoriščanja poceni afriških delavne sile, ki so bili zaposleni v tovarnah in podjetjih v lasti belcev in tujih družb. Afričani so garali za mezde, ki so jim je omogočale siromašno življenje.

Belci so sledili politiki rasnega razlikovanja, odkar so se v Afriki živeči Holandci in angleško govoreče prebivalstvo združili z Aktom iz leta 1909 v Zvezo Južne Afrike. Ko je leta 1948 oblast prevzela narodna stranka, je apartheid postal uradna državna politika. Voditelji južnoafriške vladajoče stranke so trdili, da morajo biti rase ločene in njihovi kontakti omejeni na najmanjšo možno mero, da se izognejo konfliktom, ki jih povzroča t. i. ločeni razvoj različnih skupin, ter nadaljujejo beli nadzor in oblast nad »temnopoltimi rasami, ki so na nižji razvojni stopnji civilizacije«.

Bivši južnoafriški ministrski predsednik Hendrik F. Verwoerd je leta 1963 v skupščinskemu domu izjavil: »Če se omejimo na najpreprostejšo obliko problema, je ta nič drugega kot to: mi hočemo Južno Afriko obdržati belo... 'obdržati jo belo' lahko pomeni samo eno, to je bela oblast - ne 'nadzorstvo' ali 'vodstvo' temveč 'kontrola' in 'nadoblast'«.

Stališče Združenih narodov do apartheida[uredi | uredi kodo]

Generalna skupščina je obsodila apartheid kot zločin proti človeštvu. Varnostni svet ga opisuje kot »nagnusnega za zavest človeštva«. Apartheid so obsodila vsa telesa Združenih narodov, ki imajo na skrbi vprašanja človekovih pravic, rasne diskriminacije ter dekolonizacije in skoraj vse državne članice Združenih narodov.

Generalna skupščina je razglasila, da je politika, ki temelji na rasni diskriminaciji in rasni vzvišenosti »vredna preziranja in nerazdružljiva s pojmom človekovega dostojanstva«. »Rasna diskriminacija in apartheid predstavljajo resen zadržek ekonomskemu in socialnemu razvoju in ovirajo mednarodni mir za sodelovanje«.

Po številnih akcijah in ukrepih mednarodne skupnosti med leti 1990 do 1993 je bil apartheid razveljavljen. Leta 1994 so v Južnoafriški republiki prvič izvedli popolnoma demokratične predsedniške volitve na katerih so lahko sodelovali tudi črnci. Po volitvah je postal prvi nebeli predsednik Nelson Mandela.