Pakistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
اسلامی جمہوریۂ پاکستان
Islāmī Jumhūrīyah-e-Pākistān
Islamska republika Pakistan
Zastava Pakistana Državni emblem  Pakistana
GesloIttehad, Tanzim, Yaqeen-e-Muhkam  (urdu)
»Enotnost, disciplina in vera«
HimnaQaumi Tarana
Lega Pakistana
Glavno mesto Islamabad
33°40′N, 73°10′E
Največje mesto Karači
Uradni jeziki Urdu, angleščina
Upravljanje polpredsedniška republika
 -  predsednik Asif Ali Zardari
 -  predsednik vlade Yousaf Raza Gillani
Nastanek
 -  Neodvisnost: od Združenega kraljestva 
 -  razglašena: 14. avgusta 1947 
 -  islamska republika: 23. marca 1956 
 -  voda (%): 3,1
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 156.770.000[1] (6.)
BDP (PKM) ocena 2007
 -  skupaj: 475,6 milijard USD (25.)
 -  na prebivalca: 3004,5 USD (128.)
Gini (2002) 30,6 (srednji
HDI (2006) 0,539 (srednji) (134.)
Valuta rupija (Rs.) (PKR)
Časovni pas PST (UTC+5)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+6)
Vrhnja domena (TLD) .pk
Klicna koda +92
1 Brez Azad Džamu in Kašmirja (AJK) in Zvezno upravljanih severnih območij (FANA).

Pakístan, uradno Islamska republika Pakistan (urdujsko اسلامی جمہوریۂ پاکستان) je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem Vzhodu. Na vzhodu meji na Iran in Afganistan, na severovzhodu na Kitajsko, na vzhodu na Indijo, na jugu pa na Arabsko morje. V Pakistanu živi okoli 140 milijonov ljudi, večina od katerih je muslimanov, saj je islam tudi državna religija.

Pakistan je urdujska beseda, ki pomeni dežela čistih. Pripona -stan, ki je pogosta pri državah na tem območju, pomeni »dežela od« po perzijsko (npr. Afganistan = dežela Afganov).

Najvišji vrh v Pakistanu se imenuje Dapsang (8611 m). Je druga najvišja gora na svetu. Največ je v državi muslimanov, delijo pa se na sunitske, šiitske, izmaelitske muslimane. Kar 97% Pakistancev je muslimanov. Najbolj razkošno v državi živijo Pandžabi, medtem ko se drugi komaj preživljajo. Najbolj razširjena vera je islam, takoj za njo pa sta hinduizem in krščanstvo. Predsednik države je Asif Ali Zardari. Poleg angleščine in urdujskega jezika, ki sta uradna jezika, obstaja veliko drugih. To so: Pandžabski, siraški sindski,..

Podnebje[uredi | uredi kodo]

  • Na zahodu polsuho in suho tropsko podnebje, na vzhodu monsunsko podnebje z več padavinami poleti in manj pozimi.
  • Velike temperaturne razlike.
  • Suše in poplave.
  • Reki Ind in Sutlej spadata k povodju Indijskega oceana in se izlivata v morje in oceane.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

V večjem delu Pakistana puščava omogoča le zelo redko rastlinstvo, saj je le okoli 4% območja Pakistana poraščena z gozdovi. Je več vrst bora: himalajska cedra in himalajska smreka. V njej je tudi monsunski gozd in grmovna in trnasta savana.

Živalski svet[uredi | uredi kodo]

  • 190 različnih vrst sesalcev.
  • Veliko jih je bilo pobitih z lovom.
  • Indijski slon, azijski lev, gepard.
  • Zelo ogroženi so leopardi in snežni leopardi, tudi kozorog.
  • Številni glodalci.
  • Divje svinje.
  • Džunglske mačke.
  • Rjavi medved.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Okoli 44% ljudi je zaposlenih v kmetijstvu, medtem ko mnogi gojijo raznovrstne kulturne rastline. Pakistan je ena vodilnih svetovnih pridelovalcev bombaža in sladkorja. Veliko je tudi rudarstva (črni premog) in predelovalne industrije. V kmetijstvu uporabljajo veliko pesticidov in gnojil, s tem pa zelo onesnažujejo in zastrupljajo okolje, pa tudi zemlja je prizadeta zaradi zasoljevanja tal. Večina zemlje je v rokah veleposestnikov, obdelujejo pa jo najemniki.

Prebivalci Pakistana[uredi | uredi kodo]

Pakistanci so mešanica različnih etičnih skupin. Štiri največje predstavljajo:

  • Pandžabi (48%),
  • Sindi (12%),
  • Beludži in
  • Muhadžir.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Država je po številu zdravnikov, bolniščnih postelj in temeljne zdravstvene oskrbe med zadnjimi na svetu.
  • 1 zdravnik na 2472 prebivalcev.
  • Zelo razširjena bolezen je Malarija.
  • Pomanjkanje hrane in zdrave pitne vode.
  • Približna življenska doba prebivalcev je:
  • Moški - 52 let,
  • Ženske - 50 let.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]