2005

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970.  1980.  1990.  - 2000. -  2010.  2020.  2030.
Leta:	2002 2003 2004 - 2005 - 2006 2007 2008
Leto 2005 po področjih	Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost
Ljudje	Rojstva - Smrti
Ustanove	Ustanovitve - Ukinitve

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Leto je bilo proglašeno za mednarodno leto fizike.

Vsebina 1 Dogodki 1.1 Januar 1.2 Februar 1.3 Marec 1.4 April 1.5 Maj 1.6 Junij 1.7 Julij 1.8 Avgust 1.9 September 1.10 Oktober 1.11 November 1.12 December 1.13 Svetovna populacija 2 Smrti 3 Nobelove nagrade 4 2005 v fikciji 5 Glej tudi

[uredi] Dogodki

[uredi] Januar

• 2. januar - Na Hrvaškem so bile četrte predsedniške volitve. V drugi krog, ki bo 16. januarja, sta se prebila dosedanji predsednik Stjepan Mesić (48,92 %) ter kandidatka HDZ Jadranka Kosor (20,30 %). Volilna udeležba je bila 50,6 %. Vir [1]
• 18. januar - V 69. letu starosti je umrla slovenska pevka zabavne glasbe Marjana Deržaj, ki je veljala za prvo damo slovenske popevke. Znana je po mnogih popevkah, med njimi sta najbolj znani Vozi me vlak v daljavo in Poletna noč.
• 22. januar - Slovenska smučarka Tina Maze je zmagala na veleslalomu za Zlato lisico v Mariboru. Na drugo mesto se je uvrstila Karin Putzer, na tretje pa Martina Ertl.
• 27. januar - V New Yorku je v 84. letu umrl slavist in etnolog Rado Lenček, profesor na srednjih šolah v Gorici in Trstu, po letu 1956 pa slavist in raziskovalec ter profesor za slovansko jezikoslovje na Kolumbijski Univerzi in predstojnik slavističnega oddelka. Bil je član Newyorške akademije znanosti in član več jezikovnih društev v ZDA in Evropi, od leta 1991 pa tudi dopisni zunanji član SAZU. Leta 1973 je bil pobudnik za ustanovitev Družbe za slovenske študije in 10 let njen predsednik. Zapustil je obsežen slavističen in etnološki opus. Med zadnjimi obsežnejšimi deli je delo The Eastern Alpine Slavs and their Cultural Heritage (Vzhodnoalpski Slovani in njihova kulturna dediščina) izšlo leta 1989 v New Yorku. Za njegovo raziskovalno delo mu je leta 1995 Ministrstvo za znanost in tehnologijo podelilo naslov častni ambasador Republike Slovenije v znanosti.
• 30. januar - prve parlamentarne volitve v Iraku po padcu režima Sadama Huseina

[uredi] Februar

• 4. februar - V Ljubljani je v 80-letu umrl glasbeni pedagog,skladatelj,pesnik in pisatelj Janez Bitenc. Večino svojega dela je posvetil glasbi za otroke in mladino.V njihova srca se je zapisal z vrsto mladinskih skladb in otroških pesmic »mamñkov«,katere igrajo,pojejo in ob njih plešejo v otroških vrtcih in osnovnih šolah.Malo narodov v svetu ima to srečo da ima tako kvalitetno otroško glasbo.
• 11. februar - Umrl je ameriški dramatik Arthur Miller.
• 18. februar - V podjetju Rotomatika, ki spada v korporacijo Hidria v Idriji so razglasili inovatorja leta 2004.V ta namen so tudi podelili nagrade.Na razglasitvi je bilo 85 inovatork in inovatorjev,kateri so predlagali skupaj 129 predlogov inovacij.Vse predloge z gospodarsko koristjo so nagradili z denarnimi nagradami v skupni vrednosti 4.511.000 tolarjev.Naziv inovator leta sta prejela Ljubislav Petrovski in Pero Pavlovič iz Jesenic.Poleg naziv sta prejela tudi praktično nagrado Tomosov motocikel »Streetmate«.
• 19. februar - Rok Benkovič je na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Oberstdorfu postal svetovni prvak v skokih na srednji skakalnici.
• 20. februar - Slovenija je na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Oberstdorfu osvojila moštveni bron v ekipni tekmi na srednji skakalnici. V ekipi so bili Primož Peterka, Jure Bogataj, Rok Benkovič in Jernej Damjan.
• 24. februar - V Bratislavi sta se srečala ameriški predsednik Bush in ruski predsednik Putin. Naslednji dan se je predsednik Rusije Putin pogovarjal še z Slovaškim premierom Mikulašem Dzurilo in predsednikom Ivanom Gašperšičem. Predsednik Putin je na novinarski konferenci zatrdil, da je zadovoljen s pogovori in rezultati pogovorov o velikih mednarodnih temah. »Srečanje je bilo pozitivno«, je zatrdil Putin novinarjem.
• 26. februar - Misijonarko in aktivistko za okolje ter človekove pravice Dorothy Stang, po rodu Američanko iz Ohia, zavetnico revnih kmetov brez zemlje, so med tem, ko jim je brala iz svetega pisma, pokosili streli plačancev brazilske lesarske mafije. To se je zgodilo v mestu Anapu s približno 7000 prebivalci. Mesto leži na robu amazonskega pragozda, kjer nezakonito sekajo lesne družbe in rančerji, doslej so uničili že več kot 20% dragocenega pragozda. Dorothy so pokopali poleg Chica Mendeza, najuglednejšega aktivista, ki se je bojeval proti uničevanju pragozda in so ga ubili leta 1988.

[uredi] Marec

• 18. marec - Angleška Wikipedija je 18. marca 2005 dosegla 500.000 člankov.
• 20. marec - Norvežan Björn Einar Romoeren je s skokom 239 metra v Planici dosegel nov svetovni rekord v smučarskih poletih. Finec Janne Ahonnen je padel pri 240 metrih. Rok Benkovič je s skokom 226 metrov dosegel nov slovenski rekord.
• 28. marec - Območje Južne Azije je ob 18:09 (23:09 lokalno, 16:09 GMT), prizadel nov potres z močjo od 8.2 do 8.5 po Reichterjevi lestvici. Vladam v polmeru 1000 kilometrov od žarišča (Sumatra, Indonezija) je svetovano, naj evakuirajo prebivalstvo zaradi možnosti cunamija. Potres so čutili tudi na Tajskem, v Maleziji in Singapuru.

[uredi] April

• 2. april - Ob 21:37 je v svojem stanovanju v Vatikanu umrl papež Janez Pavel II. Pokopali so ga 8. aprila. Najkasneje v 20 dneh se začnejo konklave z volitvijo naslednika.
• 8. april - V Vatikanu so pokopali papeža Janeza Pavla II. Šlo je za enega največjih pogrebov v zgodovini.
• 9. april - Hokejisti jeseniškega Acronija so v finalu državnega prvenstva premagali Zavarovalnico Maribor Olimpijo z rezultatom 2:1. Jeseničani so zmagali v vseh štirih tekmah finala in prvič po sezoni 1993/94 dosegli naslov državnega prvaka.
• 18. april - 115 kardinalov se je zaprlo v konklave, kjer so začeli z izbiranjem novega papeža.
• 19. april - Novi papež Rimskokatoliške cerkve je postal 78-letni nemški kardinal Joseph Ratzinger, ki si je izbral ime Benedikt XVI.

[uredi] Maj

• 4. maj - Tega dne so v Pragi odprli razstavo 3x Slovenija o Kosovelu, Plečniku in sodobnih stripih, uprizorjena bo tudi predstava Rozinteatra. Razstavo je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti in je uvod v 11. mednarodni knjižni sejem v Pragi, ki se bo odvijal od 5. do 8. maja. Slovenija bo častni gost sejma. Center za Slovensko književnost je izbral 33 založb in približno 600 književnih del, obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali tudi novejše filme in prisluhnili uglasbenim pesmim Svetlane Makarovič. V okviru sejma bo tudi okrogla miza - »sodobna književnost v novih članicah Evropske unije«.
• 9. maj - Dan zmage nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni so v Moskvi ob 60-letnici zmage proslavili z veliko parado veteranov druge svetovne vojne. Paradi je prisostvovalo veliko število evropskih voditeljev držav in ameriški predsednik George W. Bush, prisostvoval je tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. V istem času se je v Berlinu zbralo preko 3000 neonacistov, v Trstu pa so neofašisti demolirali slovensko šolo, pokradli in uničili računalniško opremo. Predsednik vlade Janez Janša pa je opozoril, »da glede dogodkov med drugo svetovno vojno in takoj po njej obstajajo v Sloveniji različna gledanja, vendar pa po njegovem mnenju glede tega v demokratični družbi ne bi smelo biti težav«.
• 25. maj - V Benetkah je v svojem stanovanju umrl veliki slovenski slikar Anton Zoran Mušič (*1909, †2005), ki je bil slikarski, grafični in risarski mojster sodobne Evrope. Slikal je tudi prizore groze iz taborišča Dachau, leta 1945 pa se je s selitvijo v Gorico Italijo izognil političnim pritiskom. Pokopan je v Benetkah.
• 27. maj - Strokovnjaki za astronomijo so v Makedoniji, blizu mesta Kumanovo, odkrili četrti največji neolitski astronomski observatorij. Nastal naj bi pred več kot 3800 leti in se uvršča v isto kategorijo kot Abu Simbel, Stonehenge, Angkor Vat - uradno ga Makedonci imenujejo Kokino. Da gre za astronomski observatorij, so Makedonce opozorili iz ameriške vesoljske agencije NASA.
• 29. maj - Francoski volilci so na referendumu o sprejemu ustave Evropske unije s 70 % udeležbo in s 55 % glasov »proti«, odločili da te ustave ne sprejmejo. To je hkrati z upočasnitvijo reform Evropske unije, tudi nezaupnica francoskemu predsedniku Jacqesu Chiracu, ki je močno agitiral za sprejem. Težave bodo nastopile tudi za novosprejete članice Evropske unije in tiste, ki so še v »čakalnici«.

[uredi] Junij

• 14. junij - Jamajški atlet Asafa Powell je v Atenah dosegel nov svetovni rekord v teku na 100 m s časom 9,77 sekund. S tem je za eno stotinko sekunde izboljšal dotedanji rekord Američana Tima Montgomeryja iz septembra 2002 (9,78 s, največja dovoljena hitrost vetra 2,0 m/s).

[uredi] Julij

• 2. julij - Dobrodelni koncert Live 8 v Londonu, Parizu, Philadelphiji, Rimu, Tokiju, Berlinu in Johannesburgu.
• 7. julij - V eksplozijah v treh vlakih podzemne železnice in enem avtobusu je bilo v Londonu ubitih preko 50 ljudi in ranjenih preko 700.
• 13. julij - Pri mestu Gotki na jugu Pakistana so trčili trije potniški vlaki. V nesreči je umrlo 128 ljudi, 170 ljudi pa je ranjenih. Vir: RTVSLO

[uredi] Avgust

• 10. avgust - Tomaža Humarja, ki je 4. avgusta med solo vzponom na Nanga Parbat ostal zaradi plazov ujet sredi stene na približno 6000 metrih, sta malo pred 7. uro zjutraj po krajevnem času rešila helikopterja Lama SA-315B pakistanske vojske.
• 12. avgust - Dograjen je slovenski avtocestni »križ« v smeri vzhod-zahod. Z dokončanjem predora Trojane je avtocesta A1 Maribor - Ljubljana - Koper odprta v celotni dolžini 231 km. Skupaj ima Slovenija 442 km avtocest in štiripasovnih hitrih cest.
• 31. avgust - Zaradi panike, ki je nastala ob novici da bo eksplodirala bomba je na mostu v Bagdadu (Irak) umrlo okrog 1000 vernikov.
• 31. avgust - Hurikan Katrin je prihrumel v Mehiški zaliv in opustošil delto veletoka Misisipi. Mesto New Orleans in sosednja mesta so pod vodo, v kateri plava veliko utopljencev, nekateri ocenjevalci situacije smatrajo, da jih je več tisoč. Škodo, katero je povzročil hurikan pa zavarovalnice ocenjujejo z velikostnim redom cca. 20 milijard US$. V akciji reševanja pa kljub pomoči vojske vlada velika zmeda.

[uredi] September

• 3. september - Iztok Čop in Luka Špik sta na svetovnem prvenstvu v veslanju na Japonskem osvojila zlato medaljo v dvojnem dvojcu.
• 18. september - Slovenski košarkarji so po zmagi nad Bosno in Hercegovino in Grčijo premagali še Francijo (s 68:58) ter se prvič uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva.
• 24. september - Slovenska košarkaška reprezentanca je premagala hrvaško (89:80) in se uvrstila na svetovno prvenstvo.
• 25. september - Grki so postali evropski prvaki v košarki.
• 25. september - Španec Fernando Alonso je na predzadnji dirki sezone (Veliki nagradi Brazilije v Sao Paulu) postal svetovni prvak Formule 1 za sezono 2005.
• 25. september - Na naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o RTVS je po neuradnih podatkih zakon podprlo okoli 50,21 odstotka volilcev, proti jih je bilo 49,01 odstotka.

[uredi] Oktober

• 15. oktober - V San Luisu v Argentini je od 28. septembra 2005 do 15. oktobra potekalo Svetovno šahovsko prvenstvo 2005. Naslov svetovnega šahovskega prvaka je osvojil Veselin Topalov.
• 18. oktober - V KUDu France Prešeren v Ljubljani se je začel Goli oder, 4. mednarodni festival improvizacijskega gledališča. Trajal je do 23. oktobra.
• 22. oktober - Na Hrvaškem so odkrili mrtve labode, ki so poginili zaradi ptičje gripe.
• 22. oktober - Tina Maze je, potem ko je v novi sezoni veleslaloma prva startala, še zmagala.

[uredi] November

• 10. november - V Ljubljani se je pričel 16. Liffe- Ljubljanski mednarodni filmski festival. Otvoritev festivala je pričel slovenski film Odgrobadogroba režiserja Jana Cvitkoviča. Festival bo trajal do 24. novembra na njem pa bo prikazanih preko sto filmov.
• 15. november - Nadzorni svet trgovskega podjetja Mercator je razrešil predsednika uprave Zorana Jankovića s 6 glasovi proti in 6 za. Odločilen je bil glas predsednika NS Roberta Šege iz vrst Pivovarne Laško, ki je bil malo prej potrjen za predsednika nadzornega sveta. Razrešili naj bi ga zaradi ekonomsko-poslovnih vzrokov. ([2], [3], [4])
• 27. november - Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta osvojila naslove svetovnih prvakov v gimnastiki ([5]).

[uredi] December

• 5. december - V Ljubljani je 5. in 6. decembra potekalo 13. zasedanje Sveta zunanjih ministrov OVSE ob zaključku predsedovanja Slovenije OVSE-ju.
• 9. december - Na zadnjo vožnjo je odpeljal slavni londonski dvonadstropni rdeči avtobus.
• 28. december - Evropska vesoljska agencija -ESA je iz ruskega središča Bajkonur v Kazakstanu izstrelila prvega od dveh satelitov -GIOVE-A, s težo 600 kg, na ruskem plovilu sojuz. Satelita bosta vzpostavila izboljšan evropski navigacijski sistem Galileo, ki bo konkurenca ameriškemu sistemu GPS. Celoten projekt bo stal 3,6 milijarde evrov. Poroča slovenska agencija STA.
• 31. december - Zadnji minuti leta 2005 je bila dodana 1 (ena) sekunda. Gre za izravnavo med univerzalnim časom in dejanskim trajanjem solarnih dni. Praviloma ne bo potrebno popravljati ur tako kot spomladi in jeseni.

[uredi] Svetovna populacija

2005 v drugih koledarjih

Gregorjanski koledar	2005 MMV
Ab urbe condita	2758
Armenski koledar	1454 ԹՎ Predloga:Armenian
Kitajski koledar	4641/4701-Expression error: Unrecognised punctuation character "["-Predloga:Chinese koledar/day ([[Sexagenary cycle|Predloga:Chinese koledar/year name]]年Predloga:Chinese koledar/month name月Predloga:Chinese koledar/day name日) — to — 4642/4702-Expression error: Unrecognised punctuation character "["-Predloga:Chinese koledar/day ([[Sexagenary cycle|Predloga:Chinese koledar/year name]]年Predloga:Chinese koledar/month name月Predloga:Chinese koledar/day name日)
Etiopski koledar	1997 – 1998
Hebrejski koledar	5765 – 5766
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2060 – 2061
- Shaka Samvat	1927 – 1928
- Kali Yuga	5106 – 5107
Iranski koledar	1383 – 1384
Islamski koledar	1426 – 1427
Japonski koledar	Predloga:Year in other koledars/Japanese
- Imperial Year	Kōki 2665 (皇紀2665年)
- Jōmon Era	12005
Tajski koledar	2548

Svetovna populacija
	2005	2000		2010
Svet	6,453,628,000	6,070,581,000	383,047,000
Afrika	887,964,000	795,671,000	92,293,000
Azija	3,917,508,000	3,679,737,000	237,771,000
Evropa	724,722,000	727,986,000	3,264,000
Južna Amerika	558,281,000	520,229,000	38,052,000
Severna Amerika	332,156,000	315,915,000	16,241,000
Oceanija	32,998,000	31,043,000	1,955,000

[uredi] Smrti

Glejte tudi Kategorija:Umrli leta 2005

• 18. januar - Marjana Deržaj, slovenska pevka (* 1936)
• 30. januar - Karmen Orel, slovenska šahistka (* 1984)
• 3. februar - Ernst Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti (* 1904)
• 4. februar - Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pedagog in publicist (* 1925)
• 11. februar - Arthur Miller, ameriški dramatik (* 1915)
• 6. marec - Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik (* 1906)
• 2. april - Karol Józef Wojtyła - Janez Pavel II., papež poljskega rodu (* 1920)
• 6. april - Rainier III. Grimaldi, monaški knez (* 1923)
• 20. maj - Paul Ricoeur, francoski filozof (* 1913)
• 25. maj - Anton Zoran Mušič, slovenski slikar, (* 1909)
• 1. junij - George Mikan, košarkar (* 1924)
• 20. junij - Jack St. Clair Kilby, ameriški elektrotehnik, izumitelj, nobelovec 2000 (* 1923)
• 1. avgust - Fahd bin Abdel Aziz, savdski kralj (* 1923)
• 17. avgust - John Norris Bahcall, ameriški astronom, astrofizik (* 1934)
• 10. september - sir Hermann Bondi, avstrijsko-angleški matematik, astrofizik, kozmolog (* 1919)
• 3. oktober - Alastair Graham Walter Cameron, kanadsko-ameriški astrofizik (* 1925)
• 24. oktober - Rosa Parks, afroameriška borka za človekove pravice (* 1913)
• 10. december - Richard Pryor, ameriški komik (* 1940)
• 28. december - Stevo Žigon, srbski režiser (* 1926)
• 29. december - Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof (* 1919)

[uredi] Nobelove nagrade

• fizika: Roy J. Glauber, John L. Hall, Theodor W. Hänsch
• kemija: Robert Grubbs, Richard Schrock, Yves Chauvin
• medicina in fiziologija: Robin Warren, Barry Marshall
• književnost: Harold Pinter
• mir: Mohamed ElBaradei
• ekonomija: Robert J. Aumann, Thomas Schelling

[uredi] 2005 v fikciji

Film:

• The Transformers: film (1986): zgodba v prihodnosti se dogaja v letu 2005.
• Bicetennial Man (1999): zgodba je postavljena v april 2005.

Videoigre:

• Metal Gear Solid (1998): Tactical Espionage Action (1998): zgodba je postavljena v leto 2005.
• Twisted Metal (1995): zgodba se dogaja za Božič 2005.

[uredi] Glej tudi