Lockheed Martin C-130 Hercules

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
C-130 Hercules
Straight-wing, four-engine turboprop-driven aircraft overflying water
USAF C-130E
Vloga vojaško transportno letalo
Izvor United States
Proizvajalec/-ci Lockheed
Lockheed Martin
Krstni polet 23. august 1954
Predstavljen 9. december 1956[navedi vir]
Status v delovanju
Glavni uporabniki Ameriške zračne sile
United States Marine Corps
Royal Air Force
Royal Canadian Air Force
Izdelovan 1954–danes
Število izdelanih preko 2.300 (l. 2009)
Cena enote C-130H $30,1 million[1]
Različice AC-130 Spectre/Spooky
Lockheed DC-130
Lockheed EC-130
Lockheed HC-130
Lockheed Martin KC-130
Lockheed LC-130
Lockheed MC-130
Lockheed WC-130
Lockheed L-100 Hercules
Izpeljanke Lockheed Martin C-130J Super Hercules
C-130 s svetlobnimi vabami "flares" proti raketam
C-130E Hercules

Lockheed Martin C-130 Hercules je vojaško taktično transportno letalo ameriške korporacije Lockheed. Večnamensko letalo lahko uporablja kratko in slabo pripravljene steze za vzlet. Uporablja se za prevoz do 20 ton tovora ali do sto oboroženih vojakov ali padalcev. Poleg tega se uporablja tudi za iskanje in reševanje, medicinske prevoze, znanstveno raziskovanje, patruliranje, humanitarne namene, zračno gašenje požarov in še veliko drugih namenov. Leti preko 40 modelov v 60 državah.

Zadnja, precej izboljšana verzija C-130J je še vedno v proizvodnji. Tako je C-130 letalo z najdaljšim časom proizvodnje na svetu, 50 let. Izdelali so že več kot 2300 letal.

V uporabo je vstopil leta 1950 in je bil od takrat vpleten v skoraj vse mednarodne konflikte.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med Korejsko vojno leta 1950 je hitro postalo jasno, da transporterji iz druge svetovne vojne z batnimi motorji niso kos sedanjim potrebam. Ameriške zračne sile USAF so objavile razpis na novo letalo firmam Boeing, Douglas, Fairchild, Lockheed, Martin, Chase Aircraft, North American, Northrop, in Airlifts Inc. Na koncue je zmagal Lockheed.

Zasnova[uredi | uredi kodo]

Za razliko od potniških letal so zasnovali tovorno rampo in vrata na koncu letala za lažje natovarjanje in raztovarjanje. Ta sistem Trapoklappe so prvič uporabili Nemci na Junkers Ju 252 in Ju 352 v drugi svetovni vojni. Vrata se lahko uporablja tudi za metanje padalcev in tovora s padalom v letu. Hercules lahko odvrže tudi največjo ameriško nejedrsko bombo BLU-82 Daisy Cutter.

Hercules je podoben C-123 Provider s podobnim krilom, in tovornimi vrati, ki so jih razvili iz Chase XCG-20 Avitruc. Slednji je bil sam razvit iz tovornega jadralnega letala.

Novost so turbopropelerski motorji Allison T56, razviti posebej za Herculesa. V tedanjem časa so bili turbopropelerski motorji redki in so ponudili večjo moč in večji doseg. Na voljo so bili tudi reaktvini motorji, ki so dosegali večje hitrosti vendar večjo porabo goriva. Lockheed je pozneje razvil s temi motorji neuspešno potniško letalop Lockheed L-188 Electra in pozneje uspešni Lockheed P-3 Orion za patruliranje morja.

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2014. Pridobljeno 15. novembra 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]