1972
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Po meritvah univerzalnega koordiniranega časa so letu dodali še dve prestopni sekundi in 1972 je bilo najdaljše leto odtlej.
Spomenik ubitim v »krvavi nedelji«
Poslovni kompleks Watergate, kjer se je zgodil vlom, ki je sprožil afero Watergate
Zračni posnetek središča Manague po potresu 23. decembra
- 1. januar - Kurt Waldheim postane generalni sekretar OZN.
- 4. januar - na trg pride HP-35 proizvajalca Hewlett-Packard, prvi znanstveni žepni kalkulator na svetu.
- 5. januar - ameriški predsednik Richard Nixon podpiše ukaz o razvoju programa Space shuttle.
- 14. januar - Margareta II. Danska nasledi svojega očeta Frederika IX., na danskem prestolu.
- 26. januar - srbska stevardesa Vesna Vulović preživi padec več kot 10.000 m po eksploziji potniškega letala nad Češkoslovaško zaradi terorističnega napada.
- 30. januar - krvava nedelja: britanska vojska prične streljati na protestnike v severnoirskem mestu Derry in jih 14 ubije.
- 31. januar - Birendra postane nepalski kralj.
- 2. februar - na Irskem izbruhnejo množične protibritanske demonstracije, med katerimi je požgano britansko veleposlaništvo in več poslovnih prostorov.
- 3. – 13. februar - v japonskem Sapporu potekajo XI. zimske olimpijske igre.
- 4. februar - sonda Mariner 9 pošlje na Zemljo prve fotografije Marsa.
- 17. februar - Volkswagnov hrošč preseže prodajo Fordovega modela T.
- 2. marec - NASA izstreli sondo Pioneer 10, ki bo kasneje postala prvi predmet človekove izdelave, ki je zapustil Osončje.
- 16. marec - jugoslovanske oblasti razglasijo izredne razmere zaradi izbruha črnih koz na Kosovem, zadnjega velikega izbruha črnih koz v Evropi.
- 30. marec - vietnamska vojna: severnovietnamske sile vstopijo v demilitarizirano cono Južnega Vietnama in sprožijo t.i. velikonočno ofenzivo.
- 10. april -
- 16. april - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 16 z astronavti Johnom Youngom, Kenom Mattinglyjem in Charliejem Dukeom na krovu.
- 15. maj - oborožene sile Združenih držav Amerike formalno vrnejo otok Okinava Japonski po 27 letih zasedbe.
- 21. maj - duševno moteni Madžar Laszlo Toth napade Michelangelov kip Pietà v Rimu z geološkim kladivom in ga močno poškoduje.
- 22. maj - s sprejetjem nove ustave je Cejlon preoblikovan v republiko Šrilanko; za predsednico vlade je imenovana Sirimavo Bandaranaike.
- 26. maj - Richard Nixon in Leonid Brežnjev podpišeta dogovora o omejevanju strateške oborožitve in protibalističnih izstrelkov ter več drugih med srečanjem v Moskvi.
- 1. junij - iraška vlada nacionalizira Iraško naftno družbo.
- 2. junij - po strelskem obračunu v Frankfurtu je aretiranih več članov Frakcije rdeče armade z Andreasom Baaderjem na čelu.
- 17. junij - afera Watergate: policija aretira pet operativcev Bele hiše zaradi vloma v prostore Nacionalne komisije Demokratske stranke.
- 21. julij - krvavi petek: v Belfastu na Severnem Irskem eksplodira 22 bomb, ki so jih nastavili pripadniki Začasne Ire; umre 9 ljudi, 130 je huje ranjenih.
- 31. julij - britanska vojska prične z operacijo Motorman, ponovno vzpostavitvijo nadzora nad območji pod nadzorom irskih republikancev v Derryju in Newryju.
- 2. – 10. avgust - eden najmočnejših zabeleženih Sončevih izbruhov v zgodovini povzroči pojav obsežnih severnih sijev in izpade telefonskih omrežij.
- 1. september - Bobby Fischer premaga Borisa Spaskija v »dvoboju stoletja« v Rejkjaviku in postane svetovni šahovski prvak.
- 6. september - na olimpijskih igrah v Münchnu skupina arabskih teroristov Črni september ugrabi in umori 11 izraelskih športnikov.
- 10. september - brazilski dirkač Emerson Fittipaldi zmaga na dirki za VN Italije in postane najmlajši svetovni prvak v Formuli 1.
- 13. oktober - potniško letalo na poti iz Montevidea strmoglavi v Andih na višini več kot 3.600 m; preživele, ki so se morali zateči h kanibalizmu, najdejo šele konec decembra.
- 16. november - UNESCO sprejme Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine.
- 28. november - v pariškem zaporu La Santé sta izvršeni zadnji smrtni kazni v Franciji.
- 29. november - podjetje Atari da na trg Pong, prvo komercialno uspešno video igro.
- 7. december - proti Luni je izstreljena odprava Apollo 17 z astronavti Geneom Cernanom, Ronaldom Evansom in Harrisonom Schmittom na krovu, do danes zadnja odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
- 21. december - Vzhodna in Zahodna Nemčija se medsebojno priznata.
- 23. december - v hudem potresu z epicentrom blizu nikaragovske prestolnice Manague umre po ocenah med 5.000 in 12.000 ljudi.
- 29. december - za promet je odprt prvi odsek slovenske štiripasovne avtoceste, od Vrhnike do Postojne.
- 31. december - v ZDA stopi v veljavo prepoved pesticida DDT.
- 5. januar - Sakis Rouvas, grški pevec, igralec in fotomodel
- 7. januar - Alenka Bikar, slovenska atletinja
- 15. februar - Jaromír Jágr, češki hokejist
- 17. februar - Billie Joe Armstrong, ameriški pevec in kitarist
- 22. februar - Michael Chang, ameriški tenisač
- 4. marec - Jos Verstappen, nizozemski dirkač
- 6. marec - Shaquille O'Neal, ameriški košarkar
- 16. april - Conchita Martínez, španska tenisačica
- 19. april - Rivaldo, brazilski nogometaš
- 24. april - Jure Košir, slovenski alpski smučar
- 21. maj - Notorious B.I.G., ameriški raper
- 23. maj - Rubens Barrichello, brazilski dirkač Formule 1
- 6. junij - Noriaki Kasai, japonski smučarski skakalec
- 17. junij - Iztok Čop, slovenski veslač
- 23. junij - Zinedine Zidane, francoski nogometaš
- 24. junij - Denis Žvegelj, slovenski veslač
- 28. junij - Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik
- 30. avgust -
- 21. september - Liam Gallagher, angleški pevec
- 27. september - Gwyneth Paltrow, ameriška igralka
- 17. oktober - Eminem, ameriški raper
- 1. november - Toni Collette, avstralska igralka
- 4. november - Luís Figo, portugalski nogometaš
- 29. november - Andreas Goldberger, avstrijski smučarski skakalec
- 7. december - Hermann Maier, avstrijski alpski smučar
- 18. december - Alyssa Milano, ameriški televizijska in filmska igralka, pevka ter producentka
- 29. december - Jude Law, britanski igralec
- 12. januar - František Čap, češki režiser in scenarist (* 1913)
- 14. januar - kralj Frederik XI. Danski (* 1899)
- 9. februar - Nikolaj Ivanovič Krilov, ruski general (* 1903)
- 20. februar - Maria Goeppert-Mayer, nemška fizičarka, nobelovka (* 1906)
- 25. februar - Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik (* 1887)
- 24. marec - Milko Kos, slovenski geograf in zgodovinar (* 1892)
- 27. marec - Maurits Cornelis Escher, nizozemski grafik (* 1898)
- 9. april - James F. Byrnes, ameriški politik in pravnik (* 1882)
- 16. april - Jasunari Kavabata, japonski pisatelj, nobelovec (* 1899)
- 27. april - Kwame Nkrumah, ganski politik (* 1909)
- 2. maj - J. Edgar Hoover, ameriški politik (* 1895)
- 14. maj - Maks Wraber, slovenski botanik (* 1905)
- 28. maj - kralj Edvard VIII. Britanski (* 1894)
- 13. junij - Georg von Békésy, madžarski biofizik, nobelovec (* 1899)
- 18. junij - Milton Lasell Humason, ameriški astronom (* 1891)
- 11. avgust - Max Theiler, južnoafriški virolog, nobelovec (* 1899)
- 1. oktober - Louis Leakey, britanski arheolog (* 1903)
- 5. oktober -
- 26. oktober - Igor Ivanovič Sikorski, rusko-ameriški letalski konstruktor in inženir (* 1889)
- 1. november - Ezra Pound, ameriški pesnik in kritik (* 1885)
- 25. november - Henri Coandă, romunski izumitelj (* 1886)
- 1. december - Antonio Segni, italijanski politik (* 1891)
- 11. december - Jovan Hadži, slovenski biolog (* 1884)
- 23. december - Andrej Nikolajevič Tupoljev, ruski letalski konstruktor (* 1888)
- 26. december - Harry S. Truman, ameriški predsednik (* 1884)
[uredi] Nobelove nagrade
