Postojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Postojna
Postojna is located in Slovenija
Postojna
Postojna
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°46′33.11″N 14°12′49.18″E / 45.7758639°N 14.2136611°E / 45.7758639; 14.2136611Koordinati: 45°46′33.11″N 14°12′49.18″E / 45.7758639°N 14.2136611°E / 45.7758639; 14.2136611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Notranjsko - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Postojna
Nadmorska višina 556,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 9.262 (2.014)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6230 Postojna
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Postojna (nemško Adelsberg, italijansko Postumia) je mesto v Sloveniji in upravno središče občine Postojna. Mestno naselje in upravno središče leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat (612m), kjer je najzložnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tod vodijo stara cesta, avtocesta in železnica iz smeri Ljubljane, ki je oddaljena 48 kilometrov.

K Postojni spadata še zaselka Ravbarkomanda in Mačkovec, oba na območju Postojnskih vrat.

Ker je na območju veliko gozdov, se je razvila lesna, pozneje pa tudi strojna in živilska industrija. Pomembna panoga je turizem. Na severnih pobočjih Javornikov je vzhodno od mesta smučarsko središče Kalič, ki pa že več let ne obratuje. Postojna je tudi izobraževalno središče s srednješolskim centrom, višjo šolo in gozdarsko šolo, upravno središče s sodiščem ter trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. V mestu sta župnijska cerkev sv. Štefana in podružnična cerkev sv. Lazarja na pokopališču.

Večja podjetja v Postojni so: UNIKA TTI d.o.o., Liv Postojna, Batagel & CO., d.o.o, Čukgraf d.o.o., Epic d.o.o., Gozdno gospodarstvo Postojna, d.d., PVC Nagode d.o.o. Komus d.o.o., Kovod d.o.o., Postojnska jama, d.d., Sawal d.o.o., Vopex d.o.o - Pekarna Jure

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V bližini je znamenita paleolitska postojanka Betalov spodmol. Iz rimskega časa sta znana utrdba na Soviču in rimske najdbe ob trasi avtoceste. Staro jedro naselja Majlont, je nastalo pod hribom Sovičem (677m), kjer so še ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. Kraj je dobil ime po belorepcu ali postojni (Haliaeetus albicilla), ki je gnezdil na bližnjem Soviču; zato je ta motiv tudi v postojnskem grbu. Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cest, po zgraditvi železnice leta 1857 pa tudi proti železniški postaji. Ko je leta 1689 pogorel grad na Soviču, je tam, kjer je danes Titov trg, zrasla Spodnja graščina. V njej je bilo dolgo sodišče, zdaj pa je tam Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Leta 1810 je kraj dobil gimnazijo, leta 1851 pa tiskarno, ki jo je odkupil Maks Šeber. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne prometne lege, lege ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji in turizma je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Italijani so na zgornjem koncu mesta zgradili vojašnice. Po 2. svetovni vojni se je mesto z velikimi stanovanjskimi bloki razširilo predvsem proti vzhodu v Kidričevo naselje na Kremenco. Širjenje se je tu ustavilo ob avtocesti Ljubljana-Razdrto.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Postojnska jama

Mesto leži na stiku apnenca in fliša. Fliš je omejen na dno Pivške kotline. Vode, ki tečejo po njem, se izlivajo v reko Nanoščico, sem pa z Zgornje Pivke priteče tudi reka Pivka. Oba vodotoka se združita in kot Pivka pod Postojno ponikneta v znameniti, za množičen obisk urejeni Postojnski jami. Podzemnemu toku je mogoče slediti še v Črni in Pivki jami, potem pa voda skozi neprehodne sifone odteka v Planinsko jamo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Največja znamenitost Postojne je Postojnska jama. Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja v Rovu starih podpisov. V Valvasorjevem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Del jame, ki je danes turistično urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč. V Postojni je delovala posebna jamska komisija, ki je skrbela za vodenje po jami, pa tudi za razvoj turizma nasploh. Število obiskovalcev je stalno naraščalo, samo leta 1985 si je jamo ogledalo 942.258 turistov, njihovo skupno število pa je do leta 1987 preseglo 23 milijonov. Zaradi nestabilnih političnih razmer, razpada Jugoslavije in vojne leta 1991 se je število obiskovalcev močno zmanjšalo, nato pa spet začelo rasti. Do danes je jamo obiskalo preko 34 milijonov ljudi.

Znane osebnosti, rojene v Postojni[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Motorway CZ.svg
Magistralna cesta Ljubljana - Koper
Motorway CZ.svg

Ljubljana | Brezovica pri Ljubljani | Lukovica pri Brezovici | Dragomer | Log pri Brezovici | Drenov Grič | Vrhnika | Logatec | Kalce | Grčarevec | Planina | Postojna | Hrašče | Hruševje | Razdrto | Senožeče | Divača | Kozina | Črni Kal | Rižana | Cepki | Dekani | Bertoki | Koper