Postojnska jama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Postojnska Jama

A stalagmite named Brilliant (second from the right) is the symbol of Postojna Cave

Država: Zastava Slovenije Slovenia
Statistična regija Notranjsko - kraška
Občina: Postojna
Koordinate: 45°47′01.98″N 14°12′49.37″E / 45.7838833°N 14.2137139°E / 45.7838833; 14.2137139Koordinati: 45°47′01.98″N 14°12′49.37″E / 45.7838833°N 14.2137139°E / 45.7838833; 14.2137139
Časovni pas: CET, UTC+1
vrsta jame: Kraška jama
Dolžina: 20.570 m
Nadmorska višina: 680 m
Globina: 115 m
Spletna stran Postojnska jama
Notranjost Postojnske jame
Vhod v Postojnsko jamo
Koncertna dvorana ima površino 3000 m², vanjo gre lahko do 10.000 ljudi. Dvorana ima izjemno akustiko, zato so v njej večkrat tudi koncerti simfoničnih orkestrov.

Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji.

K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama... Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Podzemni tok reke Pivke je v dveh milijonih letih postopoma zniževal svojo strugo in tako ustvarjal različna nadstropja jame. Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C. Višje temperature že omogočajo rast lišajev na kapnikih, kar preprečuje nadaljnjo odlaganje apnenca in rast kapnikov.

Največja globina jame je 115 m.

Speleobiologija v Postojnski jami[uredi | uredi kodo]

Postojnska jama danes slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Prav v Postojnski jami je bil odkrit prvi jamski hrošček, drobnovratnik. V biološkem slovstvu je navedenih prek 130 vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih vrst, kar je svetovni rekord. Številni predstavniki več skupin jamskih živali so bili prvič opisani prav po primerkih iz te jame. Zato je v Rovu novih podpisov, 50 metrov od glavnega vhoda v Postojnsko jamo, obnovljena sodobna, obiskovalcem zanimiva speleobiološka postaja. To postajo so ustanovili 100 let po odkritju drobnovratnika, leta 1931 kot Stazione biospeleologica. To je bil eden prvih takih laboratorijev na svetu in za tiste čase moderno opremljen.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Leta 1884 je bila postavljena električna osvetljava, 1872 pa so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Na leto Postojnsko jamo obišče več kot 500 000 ljudi in je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v Evropi in na svetu.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Med II. svetovno vojno je nemška vojska v jami, ob današnjem izstopu s turističnega vlakca in izhodu iz jame, skladiščila gorivo za ves severni Jadran, od Trsta do Reke, da bi ga zavarovala pred letalskim napadom. Vhod v jamsko skladišče je bil seveda močno zastražen, vendar se je sabotažnemu vodu Vojkove brigade 23. aprila 1944 uspelo pretihotapiti v Postojnsko jamo in skladišče razstreliti. Partizanski saboterji so v ta namen uporabili stari, umetno narejeni rov, ki je v Postojnsko jamo vodil iz Črne jame. Rov je bil napol zasut in ni bil vrisan na nemških kartah jame.

Požar je gorel teden dni. V njem so odpadli kapniki in stene jame so prekrile saje, ki preprečujejo nastanek novih kapnikov. Črne stene so v tem delu jame vidne še danes.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]