Drobnovratnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Drobnovratnik
Leptodirus hochenwartii.jpg
Ohranitveno stanje taksona
neovrednoteno (NE) (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Podred: Polyphaga (vsejedi hrošči)
Družina: Leiodidae (leptodirini)
Rod: Leptodirus (drobnovratnik)
Vrsta: L. hochenwartii
Znanstveno ime
Leptodirus hochenwartii
Schmidt, 1832
Podvrste[1]

L. hochenwartii hochenwartii
L. hochenwartii reticulatus
L. hochenwartii schmidti
L. hochenwartii croaticus
L. hochenwartii velibiticus
L. hochenwartii pretneri

Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti[2]), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu. Leta 1831 ga je v Postojnski jami našel pomožni svetilničar in vodnik Luka Čeč. Ime drobnovratnik je dobil zaradi paličasto oblikovanega oprsja, ki spominja na vrat.

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Drobnovratnik je majhen hrošč, velik od 8 do 11 mm. Je brez oči in brez pigmenta. Razlike v obarvanosti so opazne le zaradi razlik v barvnih odtenkih hitina. Telo je videti kroglasto zaradi napihnjenega zadka - pokrovke so kupolasto oblikovane, pod njimi pa je prostor, ki ga na spodnji strani omejuje ploščat zadek. Pomen takšne oblike še ni pojasnjen. Glava in oprsje sta majhna in ozka in kot vrat štrlita iz zadka. Tipalnice in noge so zelo dolge, kar je ena od prilagoditev na življenje v temi - so zelo občutljive na dotik in tresljaje, zato omogočajo drobnovratniku da najde hrano ali se izogne plenilcem brez uporabe vida.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Je prava jamska žival (troglobiont) - odvisen je od stalne temperature in vlažnosti v jamah, zato zunaj jamskega okolja ne more preživeti. Razširjen je na krasu od Trnovskega gozda do tržaškega krasa v Italiji, največ v jamah v okolici Grosuplja in na Kočevskem. Živi večinoma v velikih jamah, kjer temperatura ne presega 12ºC.[3]

Hrani se z organskimi ostanki, ki jih najde v jami, najpogosteje na stenah jam, kjer pronicajoča deževnica odlaga hranljive snovi, ter z mrhovino. Še manj je znanega o njegovem razvoju. V edini raziskavi opravljeni do zdaj so ugotovili, da raste in se razmnožuje počasi. Samica izleže razmeroma majhno število velikih jajčec, iz katerih se po dolgem času (v primerjavi z ostalimi žuželkami) izležejo ličinke. Te živijo od zalog hranil v jajčecih in se ne prehranjujejo. Njihova prva levitev je hkrati že preobrazba v odraslo žival.[4]

Taksonomija in razširjenost[uredi | uredi kodo]

L. hochenwartii je endemit zahodnega dela Dinarskega gorstva. Trenutno je prepoznanih šest podvrst:[3]

  • L. hochenwartii hochenwartii Schmidt, 1832
  • L. hochenwartii reticulatus J. Müller, 1906
  • L. hochenwartii schmidti (Motschoulsky, 1856)
  • L. hochenwartii croaticus Pretner, 1955
  • L. hochenwartii velebiticus Pretner, 1970
  • L. hochenwartii pretneri Müller, 1926

V Sloveniji so od teh prisotne tri, L. hochenwartii hochenwartii, L. hochenwartii reticulatus in L. hochenwartii schmidti, ostale pa najdemo na Hrvaškem.[5][1] Najjužnejša znana lokaliteta je Velebit na Hrvaškem, od koder je opisana podvrsta L. h. velebiticus, podvrsto L. h. reticulatus pa so prvič našli v jami Grota Noe blizu Trsta (Italija).[3] Taksonomski položaj več podvrst je še nejasen, saj se lahko primerki precej razlikujejo v telesnih merah tudi znotraj iste populacije.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Drobnovratnik na litografiji iz leta 1871

Žival je prvi našel leta 1831 pomožni svetilničar Luka Čeč, ko je raziskoval novoodkriti del Postojnske jame. [3][6] Čeprav ni bil naravoslovec ali kako drugače formalno izobražen, se je zavedal, da gre za redkost, in odnesel primerek grofu Hochenwartu, takratnemu kustosu Kranjskega deželnega muzeja. Ta živali ni prepoznal in dal primerek Ferdinandu Schmidtu, naravoslovcu iz Ljubljane, ki je spoznal, da gre za novo vrsto, in hrošča leta 1832 opisal v časopisu Illyrisches Blatt.[7] Poimenoval ga je Leptodirus Hochenwartii po Hochenwartu in mu dal tudi slovensko ime »drobnovratnik« ter nemško »Enghalskäfer«[8] Članek predstavlja prvi formalni opis jamske živali (človeške ribice, opisane leta 1768, takrat niso smatrali za jamsko žival).[3][9] Schmidtu je kasneje v slovenskem podzemlju odkril še več prej neznanih prebivalcev jam, ki so vzbudili veliko zanimanje pri takratnih naravoslovcih. Zaradi tega pojmujemo odkritje drobnovratnika (skupaj s človeško ribico) za začetek speleobiologije kot znanstvene discipline.[6]

Ogroženost in varstvo[uredi | uredi kodo]

Je ogrožen, saj je zaradi omejenosti območja, kjer živi, izjemno redek, čeprav je lahko število osebkov v posameznih jamah veliko. Kot redka vrsta je uvrščen v slovenski Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.[10]

Vključen je tudi v Prilogo II Direktive o habitatih EU (92/43/EEC)[11]; na osnovi prisotnosti drobnovratnika je v Sloveniji vzpostavljenih 15 varovanih območij (pSCI), ki vsebujejo večino znanih lokalitet.[3]

Najbolj ga ogroža onesnaženost okolja, predvsem podtalnice, ki skozi apnenčasto podlago pronica v jamski sistem.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Skaberne B. Drobnovratnik. Ljubljana: Umanotera. Pridobljeno 20.11.2007.
  2. ^ Okrog imena je nekaj nejasnosti; izvirno je Leptodirus Hochenwartii, vendar je to ime jezikovno nepravilno, poleg tega pa obstaja več različic zapisa priimka grofa Hochenwarta, po katerem je hrošč poimenovan. V mnogih virih je tako zapisan kot Leptodirus hohenwarti.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Vrezec A. s sod. (2007). Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev (končno poročilo). Natura 2000 poročilo.
  4. ^ Deleurance-Glaucon S. (1963). »Resherches sur les Coleopteres trolobites de la sousfamille des Bathysciinae«. Ann. Sci. Natur. Zool. 12(5): 1-172, citirano v Vrezec s sod. (2007).
  5. ^ Polak S. (2004). Leiodidae. Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija. Pridobljeno 20.11.2007.
  6. ^ 6,0 6,1 "Narrow-necked" blind cave beetle. Slovenian museum of natural history. Accessed 2009-03-16.
  7. ^ Schmidt F. »Beitrag zu Krein's Fauna«. Illyrisches Blatt nr. 3, 21. januar 1832. Digitaliziran na dLib.si. (v nemščini)
  8. ^ Mader B. (2003). Archduke Ludwig Salvator and Leptodirus hohenwarti from Postonjska jama. Acta carsologica 32(2): 290-298.
  9. ^ Polak S. (2005). »Importance of discovery of the first cave beetle Leptodirus hochenwartii Schmidt, 1832« [1]. Endins 28 (2005).
  10. ^ Uradni list Republike Slovenije (2002). št. 82, torek 24. september 2002.
  11. ^ EU Habitats directive (1992). [2]. Evropska komisija

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]