Grad Predjama
Grad Predjama ali Predjamski grad je grad v Sloveniji, ki leži slabih 10 kilometrov od Postojnske jame.
Vsebina |
[uredi] Lega gradu
Grad stoji v skrajnem severozahodnem kotu Postojnske kotline. Ob predjamskem prelomu, kjer ponikne potok Lokva se za navpično, 123 m visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem je dolg okoli 6,5 km in deloma urejen za turistični ogled. Pred naravnim skalnim obokom visoko v steni stoji grad grad.
[uredi] Zgodovina gradu
Grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarhi. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Luegerji, kot so jih tudi imenovali, so bili deželnoknežnji fevdniki in vitezi Predjamski. Erazem Jamski se je kasneje pridružil kralju Matiji Korvinu, zaradi česar je tedanji avstrijski cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Ravbarju, naj roparskega viteza Erazma pokori. Po dolgotrajnem obleganju predjamskega gradu so Erazma leta 1484 s pomočjo zvijače ubili, grad pa je padel pod upravo plemenitih Oberburgov in Purgstallov.
Leta 1567 je dal nadvojvoda Karel Predjamo v najem baronu Janezu Cobenzlu, ki je grad dvajset let kasneje odkupil. Že leta 1570 je grad dozidal in preuredil ter zgradil renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. V takšni obliki se je grad obdržal do danes. Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini-Cronberg, od leta 1846 do konca druge svetovne vojne pa je bil grad last rodbine Windischgrätz. Po vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt do danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikh gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje.
[uredi] NOB
Med narodnoosvobodilno borbo sta bila v gradu sodišče in partizanska tiskarna.[1] Tu je bil 30. avgusta 1944 ustanovljen iz nekaterih enot 31. divizije Jeseniško-bohinjski odred, ki je nato deloval na Gorenjskem vse do konca vojne.[2]
[uredi] Galerija
-
Grb rodbine Cobenzl
-
Grb rodbine Windischgrätz
-
Erazem, fantazijska slika
-
Graščak
-
Strežaj
-
Grajski pisar
-
Hojca
-
Predenje na kolovrat
-
Graščakinja pri vezenju
-
Buzdovan
-
Helebarde
-
Viteški oklep
-
Topič
-
Kamnite topovske krogle
-
Izlivalnice za smolo in vrelo olje (zunanja stran)
-
Izlivalnice za smolo in vrelo olje (notranja stran)
-
Prehod
-
Prehod
-
Prehod preko dvižnega mostu v jamski grad
-
Ostanki jamskega gradu
-
Ostanki jamskega gradu
-
Jelenovo rogovje
-
Jelenovo rogovje
-
Majolika v niši
-
Raženj z vzmetjo
-
Vrč
-
Stranišče
-
Žlebovi za deževnico v notranjosti gradu
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
[uredi] Zunanje povezave
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
