Borut Pahor

Borut Pahor
6. Predsednik vlade Republike Slovenije
Trenutno na položaju
Na položaju od: 21. november 2008
Predhodnik:	Janez Janša
5. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Mandat: 2000 – julij 2004
Predhodnik:	Janez Podobnik
Naslednik:	Franc Feri Horvat
Rojstvo:	2. november 1963 Postojna, Slovenija
Politična stranka:	Socialni demokrati, SD

Borut Pahor, slovenski politik, in predsednik vlade Republike Slovenije, * 2. november 1963, Postojna, Slovenija.

Trenutno je predsednik 9. vlade Republike Slovenije in istočasno tudi minister za javno upravo Republike Slovenije.

Življenjepis

Borut Pahor je leta 1987 diplomiral iz politologije s temo Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado.

Politično delovanje

Pahor ob govoru v parlamentu leta 2010

Pahor s semaforjem leta 2010

Pahor z Jadranko Kosor leta 2010

Pahor s kraljem Haraldom V leta 2011

Pahor z Angelo Merkel leta 2011

Na novogoriški gimnaziji je bil leta 1978 v vodstvu mladinske organizacije (ZSMS). V ZKS je vstopil proti koncu študija mednarodne politologije na tedanji Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani leta 1986. V tretjem in četrtem letniku je bil na čelu fakultetne ZSMS, v šolskem letu 1986/87 pa je neuspešno kandidiral za predsedstvo univerzitetne konference ZSMS.

Leta 1988 je v enem od člankov v strankinem tedniku Komunist kritiziral koncept avantgardne vloge partije in razmišljal o sestopu z oblasti. Leta 1989 se je znotraj ZKS začel ustanavljati Demokratični forum, podmladek ZKS. Vodenje je prevzel Pahor. S 26 leti je postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva.

Leta 1990 je bil delegat na zadnjem, januarskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in ga tudi predčasno zapustil skupaj s celotno slovensko delegacijo.

Borut Pahor je bil podpredsednik Združene liste socialnih demokratov od njene ustanovitve leta 1993 do tretjega kongresa 15. marca 1997, ko je bil z veliko večino izvoljen za predsednika stranke. Leta 1997 je od Janeza Kocijančiča prevzel vodenje Združene liste socialnih demokratov, sedaj Socialni demokrati, ki jo vodi še danes. Leta 2004 je postal član Predsedstva PES - Stranke evropskih socialdemokratov.

Parlamentarno delovanje

Leta 1990 je bil na listi ZKS-SDP prvič izvoljen v takratno Skupščino Socialistične republike Slovenije. Postal je predsednik komisije za vprašanja mladih. V drugem delu mandata je postal podpredsednik komisije za mednarodno sodelovanje.

Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu Državnega zbora Republike Slovenije je bil namestnik predsednika odbora za zunanjo politiko, od leta 1995 pa tudi njegov predsednik. V obdobju 1992-1996 je bil član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Od samega začetka je sodeloval in kasneje tudi vodil slovensko parlamentarno delegacijo v Svetu Evrope. Leta 1996 je bil izvoljen za enega od podpredsednikov delegacije. V Parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu je bil predsednik Ad Hoc komiteja za enake možnosti spolov. V letih 1996/1997 je bil član Izvršnega komiteja Mednarodne zveze parlamentarcev. Leta 1998 je bil izvoljen v predsedstvo socialistične skupine v Svetu Evrope.

V letih 1993 do 1997 je bil član Skupščine Zahodnoevropske unije.

Leta 1996 je bil izvoljen v 2. državni zbor Republike Slovenije. Bil je član odbora za mednarodne odnose, ustavne komisije, odbora za obrambo, vodja delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije. Leta 1996 je bil izvoljen tudi za podpredsednika Državnega zbora in funkcijo opravljal do aprila 1997. Leta 1997 je kandidiral za ministra za zunanje zadeve, vendar je predlog mandatarja dr. Janeza Drnovška v Državnem zboru dobil en glas premalo.

Leta 1997 je od Janeza Kocijančiča prevzel vodenje Združene liste socialnih demokratov, stranko vodi še danes.

Po volitvah leta 2000, na katerih je bil izvoljen v 3. državni zbor Republike Slovenije, je postal predsednik Državnega zbora in to funkcijo opravljal skoraj do konca mandata. Leta 2004 je bil kljub zadnjemu mestu na listi ZLSD izvoljen v Evropski parlament; deloval je kot član poslanske skupine socialistov. Bil je član Skupine socialdemokratov v evropskem parlamentu, član Odbora za proračunski nadzor, član Odbora za ustavne zadeve, nadomestni član Odbora za zunanje zadeve in podpredsednik Delegacije pri Skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška. 15. oktobra 2008 je njegov mandat v Evropskem parlamentu potekel, ker je bil izvoljen v 5. državni zbor Republike Slovenije.

Na predsedniških volitvah 2007 je dolgo veljal za kandidata z možnostmi za zmago, vendar se je po dolgotrajnem premisleku in upoštevaje stališča stranke 22. junija odločil, da bo stranko raje popeljal na parlamentarne volitve leto pozneje.

Delovanje v vladi

Pod njegovim vodstvom je stranka Socialnih demokratov na državnozborskih volitvah 21. septembra 2008 dosegla relativno zmago in potrojila število poslanskih mandatov; posledično ga je predsednik republike predlagal za mandatarja. 7. novembra istega leta pa je bil v Državnem zboru potrjen za novega mandatarja. 21. novembra 2008 je bila na njegov predlog v Državnem zboru izvoljena nova koalicijska vlada.

4. novembra 2009 je s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Stockholmu podpisal t. i. arbitražni sporazum, ki določa nadaljnje reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki od osamosvojitve obeh držav leta 1991 še ni določena, pred mednarodnim arbitražnim sodiščem. Arbitražni sporazum je bil kasneje ratificiran v hrvaškem saboru, slovenskem parlamentu in, z večinsko voljo slovenskih volivcev, na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. junija 2010.

Julija 2011 je začasno (za največ tri mesece) prevzel tudi Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

20. septembra je Državni zbor Republike Slovenije v paketnem glasovanju zavrnil vse ministrske kandidate (s 36 glasovi za in 51 proti); ker je Pahor na njihovo izvolitev vezal tudi zaupnico vladi, je bila posledično izglasovana tudi nezaupnica. Do sestave nove vlade decembra 2011 bo Pahorjeva vlada opravljala le tekoče zadeve. S tem je vlada postala tretja vlada v zgodovini samostojne Slovenije (po 1. in 4. vladi), ki je predčasno končala svoj mandat.

Med pripravami na državnozborske volitve je Pahor 18. oktobra dejal, da razmišlja o odstopu s položaja predsednika SD po volitvah oz. pred spomladanskim kongresom stranke.

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi SD.

Osebno življenje

Z odvetnico Tanjo Pečar ima sina Luko.

V prostem času se ukvarja s športom; še posebej v maratonu, kolesarstvu, plavanju,... Med drugim se je udeležil 15. ljubljanskega maratona (21 km; čas: 1:46:24), maratona treh src leta 2011 (21 km; čas: 1 h 48 min),...

Nagrade in priznanja

27. novembra 1998 je prejel strokovnega viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost leta 1997.

Zunanje povezave

• Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije
• Borut Pahor
• Evropski parlament
• Predsednik vlade
• Oddaja RTV Slovenija Intervju: Borut Pahor, daljši intervju
• Mladina