Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Trenutni predsednik ustanove je Marko Marijan Mušič.

Zgodovina zgradbe[uredi | uredi kodo]

Lontovž, v nemščini Landhaus, je bil zgrajen 1467 leta. V potresu leta 1511 je bilo poslopje precej poškodovano, leta 1524 pa je bilo v velikem požaru dokončno uničeno. Hiša je bila na novo pozidana v letih 1585–88, v 18. stoletju (natančneje 1782) pa obnovljena po načrtih Jožefa Schemerla. Lovrenc Prager, deželni stavbenik, je izdelal klasicistični portal z dvojnimi stebri in trikotno atiko. V poslopju je sprva prebivalo plemstvo, v 17. in 18. stoletju pa so v njem prirejali različne gledališke predstave, opere ter komedije.

Ohranjen je načrt preureditve Lontovža iz leta 1812, ki je predvideval ureditev sodne palače, ki pa ni bila izvedena. Potres leta 1895 je tudi to stavbo poškodoval. Trakt proti Gosposki ulici so morali porušiti, fasado proti Novemu trgu pa obnoviti. Leta 1903 je v prostorih Lontovža dobila mesto Kmetijska družba, kasneje pa Akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1938.

Zgradba je bila obnovljena leta 1948 po načrtu arhitekta Janka Omahna. V času obnove so na dvorišču našli halštatsko nekropolo iz 11. ali 12. st.pr.n.št. s 323 žarnimi grobovi.

V tej zgradbi je med letoma 1941 in 1942 deloval tudi Radio Kričač o čemer priča spominska plošča na fasadi.

Zgodovina SAZU[uredi | uredi kodo]

Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanitarne vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanitarne vede in Narodna galerija ter ob pomoči SLovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Znano je, da je že leta 1670 v Ljubljani delovala znanstvena Societas militaris (Vojaška družba), leta 1693 Academia operosorum (Akademija delavnih) in leta 1702 Academia philharmonicorum (Akademija prijateljev glasbe).

Leta 1938 je bil sprejet zakon s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.

Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale delle Academie).

Člani[uredi | uredi kodo]

Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki.

Akademija in ZRC SAZU[uredi | uredi kodo]

Akademija je ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU), ki združuje 18 inštitutov in raziskovalnih skupin in ima preko 300 sodelavcev. ZRC SAZU je bil ustanovljen leta 1981, večina inštitutov pa je delovala že mnogo prej pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja raziskovanja so preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Poslanstvo so temeljne raziskave, ki jih izvajajo znotraj nacionalnih raziskovalnih programov, nacionalnih temeljnih raziskovalnih projektov, mednarodnih projektov in centrov odličnosti.

Pod ZRC SAZU sodi tudi Založba ZRC, ki izdaja 15 znanstvenih revij (5 od njih je uvrščenih v Thomson Reuters indekse) in 15 knjižnih zbirk. Pod Založbo pa sodi tudi Knjigarna Azil, prireditveni prostor Atrij ZRC in Zemljepisni muzej.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]