Kostanjevica na Krki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki is located in Slovenija
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.846325°N 15.4248694°E / 45.846325; 15.4248694Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.846325°N 15.4248694°E / 45.846325; 15.4248694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Spodnjeposavska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Kostanjevica na Krki
Nadmorska višina 150,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 751
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8311 Kostanjevica na Krki
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Kostanjevica na Krki, tudi Kostanjevica ob Krki, je mestece v Sloveniji in središče občine Kostanjevica na Krki. Osrednji del naselje leži na umetnem otoku na reki Krki.

Ime kraja naj bi izviralo iz besede »Kostel«, utrjene cerkve s taborom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij. Takšen razvoj se je pričel z ustanovitviji Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, katerega je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot mesto.

Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.

Galerija Božidar Jakac[uredi | uredi kodo]

Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge zato je imel domačin,akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa, Lado Smrekar z svojo pobudo da v šoli prireja likovne razstave iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja.Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tak pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70 letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercianskega samostana se je ponudila prilika da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko, kot sledi: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.

Prva Forma viva v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v letu 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, Na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.

Naravne znamenitosti v bližini mesta[uredi | uredi kodo]

  • Kostanjeviška jama imenovana tudi Studena jama
  • Naravni spomenik Krakovski gozd
  • Reka Krka, ki obkroža celoten kostanjeviški otok
  • Najdebelejša vrba v Sloveniji
  • Nedaleč stran pa se razprostirajo še Gorjanci z edinstveno hidrološko in geomorfološko podobo

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]