Kostanjevica na Krki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Kostanjevica na Krki | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 150.4 m |
| Število prebivalcev: | 751 |
| Poštna št./pošta: | 8311 Kostanjevica na Krki |
| Občina: | Kostanjevica na Krki |
| Pokrajina: | Dolenjska |
| Statistična regija: | Spodnjeposavska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Kostanjevica na Krki je slovensko mesto in središče občine Kostanjevica na Krki. Osrednji del naselje leži na umetnem otoku na reki Krki.
Ime kraja naj bi izviralo iz besede »Kostel«, utrjene cerkve z taborom.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij. Takšen razvoj se je pričel z ustanovitviji Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, katerega je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot Mesto.
Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.
[uredi] Galerija Božidar Jakac
Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge zato je imel domačin,akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa, Lado Smrekar z svojo pobudo da v šoli prireja likovne razstave iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja.Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tak pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70 letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercianskega samostana se je ponudila prilika da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko, kot sledi: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.
[uredi] Prva Forma viva v Sloveniji
Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v letu 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtokton materjal (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči kamen, Na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.
[uredi] Naravne znamenitosti v bližini mesta
- Kostanjeviška jama imenovana tudi Studena jama,
- Krakovski gozd
[uredi] Zunanje povezave
