Forma viva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Kostanjeviška forma-viva

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Prvi kiparski simpozij - Formo Vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija sta se tedaj udeležila tudi dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek, katera sta bila tudi pobudnika prve slovenske forme vive v Portorožu (na polotoku Seča) in Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, ter v današnjem času pa so nastale v Makolah (mešani materiali) ter Izoli Valobran iz kamnov skalometa.

[uredi] Pravila

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

[uredi] Forma vive v Sloveniji

[uredi] Zunanje povezave