Forma viva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Forma viva v Portorožu: skulptura Poklon domoljubom, umrlim za svobodo, avtor Achiam, 1963

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija sta se tedaj udeležila tudi dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek, katera sta bila tudi pobudnika prve slovenske forme vive v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).



Pravila[uredi | uredi kodo]

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

Forma vive v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • BREULJ Lusi, "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202, 2012.